moj swatycomet Poštnina plačana pri pošti 2ooo Maribor št. 4 - april 2011 LETO II GLASILO POSLOVNEGA SISTEMA SWATYCOMET l 100-milijonti izdelek flexa l Predstavite note Flex SC l Družba SWATY-INPO l Sk Avtotehna l Skupščina ŠRD l Skype l Zdravje – tek l SWATYCOMETOVI »talenti« Iz vsebine: Str. 7 Skype Str. 8 in 9 Predstavitev enote Flex SC Str. 10 100-milijonti izdelek flexa Str. 12 in 13 KPS Str. 14 Predstavitev družbe SWATY INPO Str. 15, 16 in 17 Skupina Avtotehna Str. 18, 19 in 20 ŠRD SC Str. 21 Da ne bo nikoli več tako, kot je bilo, je bilo znano že pred uradno združitvijo. Pred dnevi smo upihnili prvo jubilejno svečko SWATYCOMETA. Ta, prva svečka, pa ne pomeni le simbola praznovanja, ampak daje novo zavezo vseh nas, da nadaljujemo in nadgradimo dolgoletno tradicijo obeh združenih podjetij. Iz preteklih izkušenj se učimo za prihodnje izzive, z leti namreč pridobivamo delovne in življenjske izkušnje. Pomembno dejstvo je, da se z izkušnjami, pozitivnimi in negativnimi, učimo, naučimo in zato znamo in zmoremo več. S tem pa se postopno sami in kot celota spreminjamo, lahko postanemo boljši. V nas se z leti nabirajo sposobnosti, ki v nas povečujejo zanesljivost, odgovornost za pošteno in odkrito ravnanje. UREDNIŠTVA Poslovanje po enotah Zdravje - tek Str. 22 SWATYCOMETOVI »talenti« V tokratni izdaji smo zbrali vtise zaposlenih o prvem skupnem letu. MOJ SWATYCOMET je glasilo Poslovnega sistema SWATYCOMET, namenjeno informiranju zaposlenih. Izdaja: SWATYCOMET d.o.o., Titova c. 60, 2000 Maribor. www.swatycomet.com Naslov uredništva: Tovarniška 5, 3214 Zreče Telefon: 03 75 75 360 e-mail: [email protected] Uredniški odbor: Miran Jagodič, odgovorni urednik, Majda Labotar, Iva Mlinšek Lešnik, Alenka Mrzdovnik Sodelovanje pri uredništvu in redakcija: Di@log co Seveda pa izkušenost in rutina lahko nosita s sabo tudi razvade in nekatere napačne lastnosti, ki se včasih pokažejo v pomanjkanju fleksibilnosti in pobud. Okolje, v katerem živimo in delamo danes, je bistveno bolj negotovo. Vedno bolj se zavedamo, da postopne spremembe organiziranosti niso več dovolj za uspeh na trgu, saj trg danes deluje drugače, kot je deloval še pred kratkim. Vse pomembnejše je, da se v svojem ciljnem delovanju vedno znova in hitreje odzovemo na spremembe v okolju. Prav tako je pomembno, da se v očeh naših poslovnih partnerjev razlikujemo in smo boljši od konkurence. Najraje se učimo stvari, ki jih radi delamo in pri katerih smo dejansko polno aktivni. Nova znanja tako lahko povezujemo z znanjem, ki ga že imamo. Naše znanje v povezavi z izkušnjami je ključ za razvoj in rast. Vsi ljudje imamo potencial za nove ideje in zamisli, vsak med nami je edinstven in prav vsak ima sposobnost razmišljanja in ustvarjanja. Smo torej vajeni vsakdanjih izzivov, ali ponujamo svoje znanje, ali iz sebe črpamo in ponujamo najboljše? Začnimo z mislijo, da prva rešitev, ki se nam ponudi, ni nujno najboljša in da obstajajo še boljše rešitve, ki pa jih moramo poiskati. Popolnoma vseeno je, na katerem delovnem mestu v podjetju smo zaposleni, saj se od vsakega pričakuje, da na svojem področju prispeva največ in najboljše, kar zmore in zna, da se aktivno in z določeno mero pripadnosti vključi v delovni tok. Samo tako lahko dosežemo kakovost oz. popolnost v vsaki podrobnosti. Že star pregovor pravi, da je veriga močna toliko, kot je močan njen najšibkejši člen. Takšen pristop koristi vsem: tako našim poslovnim partnerjem kot vsem nam zaposlenim v podjetju, kar pa je gotovo najbolj pomembno. Člani uredniškega odbora vsem SWATYCOMETOVCEM čestitamo za prvi skupni jubilej! Miran Jagodič, odgovorni urednik Oblikovanje: Carrera, Srečko Fratnik Tisk: Tiskarna Grafika Gracer Naklada: 1500 izvodov, brezplačno 2 Sodelavke SWATYCOMETA se zahvaljujemo za izkazano pozornost ob 8. marcu. UVODNIK Str. 4, 5 in 6 BESEDA VODSTVA Spoštovane sodelavke in sodelavci, na prvi aprilski dan smo zabeležili prvo obletnico novega podjetja, nekaj dni pred tem pa smo v enoti Flex SC izdelali že 100-milijonti izdelek flexa po združitvi. Oba dogodka sta pomembna, pričakali pa smo ju s ponosom in veseljem na obrazu. Pravilnost odločitve za združitev in uspešnost prehojene poti prvega leta SWATYCOMETA potrjujejo tudi dobri poslovni rezultati. Leto 2010 je bilo za nas zahtevno. Soočiti smo se morali s številnimi izzivi in velikimi spremembami, ki so nakazale pot novega razvoja. Ob izjemnih naporih vseh v poslovnem sistemu smo dosegli naš osrednji cilj, preselitev in vzpostavitev proizvodnih enot po posameznih lokacijah poslovanja. Cilj smo na nekaterih področjih celo presegli, saj so bila ob selitvah opravljena tudi številna dodatna dela, ki so bila prvotno predvidena za leto 2011. Poleg selitev, ki so krojile naš vsakdan in oteževale delovne pogoje, smo v letu 2010 uspešno realizirali tudi zastavljene poslovne načrte. Ustvarili smo 68 milijonov čistih prihodkov od prodaje, kar pomeni več kot 20-odstotno rast glede na prodajo obeh nekdanjih družb v letu prej. Obseg naročil na področju brusov Aleš Mikeln se je v povprečju povečal za petino. Prodaja tehničnih tkanin je bila nižja od načrtovane, vzrok pa je predvsem cenovno ugodnejši uvoz s Kitajske. Po negativnem rezultatu v obeh podjetjih v letu 2009, ko smo se zaradi svetovne krize spopadali z ogromnim padcem obsega naročil, smo leto 2010 zaključili z načrtovanim pozitivnim čistim poslovnim izidom. Stanje naročil je dobro tudi v prvem delu letošnjega leta, izboljšalo se je tudi povpraševanje po tehničnih tkaninah. Dobri rezultati poslovanja in posebni dogodki, kot je 100-milijonti kos flexa, pa so predvsem spodbuda za naprej. Prav je, da se ob prelomnicah za hip ustavimo, že naslednji trenutek pa moramo gledati naprej in si prizadevati za izpolnitev novih ciljev. S preselitvami proizvodnih programov na posamezne lokacije poslovanja smo si postavili trdne temelje, na katerih bomo lahko gradili v prihodnje. Pred nami je obsežen proces optimiranja vseh področij poslovanja, ki zagotavlja dolgoročno uspešnost in stabilnost poslovanja. Naši cilji so dvigniti učinkovitost vseh procesov v podjetju, zmanjšati stroške ter zagotavljati kakovostne izdelke brez reklamacij in kakovosten strokovni servis našim kupcem. Za leto 2011 smo si zastavili ambiciozne cilje, vendar verjamemo, da jih bomo s skupnimi močmi in ob nadaljevanju ugodnih razmer na trgu lahko izpolnili. Načrtujemo 72,5 milijonov evrov prihodkov od prodaje, prav tako načrtujemo rast čistega poslovnega izida. Za doseganje načrtovanih obsegov proizvodnje in prodaje v letu 2011 naložbam namenjamo skupno 4,7 milijonov evrov. Za doseganje ciljev pa smo seveda ključni ljudje. Verjamem, da smo stare delitve na Mariborčane in Zrečane že presegli. Po oblikovanju novih delovnih kolektivov se vzpostavljajo nove vezi in prav je, da je med nami nekaj zdrave tekmovalnosti. Zavedati pa se moramo, da smo uspešni lahko samo s sodelovanjem, korektnim komuniciranjem in spoštovanjem drug drugega. Mi vsi smo SWATYCOMET. Smo del podjetja, ki mu je uspela edinstvena združitev v slovenskem gospodarskem prostoru, podjetja z dosežki in ugledom na številnih mednarodnih trgih ter podjetja, ki ga tudi največji konkurenti ne morejo več spregledati. Sprejmimo naše naloge s ponosom in odgovornostjo. Aleš Mikeln, direktor družbe SWATYCOMET 3 POSLOVNE STRANI SPE Flex SC: Spodbuden začetek leta je nadgradil še 100-milijonti kos flexa Začetek poslovanja v letu 2011 je zadovoljiv, še posebej v času, ko svet pretresajo novi nemiri. Ti povzročajo tudi ekonomske težave, vključno z dražitvijo surove nafte, ki nadalje draži surovine in poslovanja večine firm. Po preselitvi in poenotenju strojnega parka nadaljujemo z optimiranjem kapacitativnosti, ki vključuje dodelavo in popolno usposobitev preseljenega strojnega parka ter popolno vključitev preseljenih sodelavcev v enoto. Za vse to je potreben razumen čas. Prva dva meseca sta potekala v intenzivnem delovniku, saj smo zadržali, na srečo, visok nivo naročil, ki zahteva delo v treh izmenah od ponedeljka do petka in tudi delovne sobote. Po dveh mesecih leta 2011 smo prodali na vse trge izdelke v višini 8,85 mio evrov, kar je skoraj 17 % nad planom (plan je najnižji ravno v teh dveh mesecih), in presegli lansko prodajo v tem obdobju za 25 %! Flexa smo prodali kosovno 20 % več kot lani in 20 % več od zahtevanega plana. 23. marca smo izdelali 100-milijonti kos po združitvi, kar je lep dosežek v naši branži, in to v manj kot letu dni! Lamelnikov smo prodali za 47 % več kot 4 lani in 40 % nad planom; v povprečju smo prodali mesečno 310 tisoč kosov. Dobro gre kosovno tudi pri PBČ, prodali smo 70 % več kot lani in 36 % nad planom, ter se tudi v tej sredini približali pozitivnemu poslovanju. Zaradi intenzivnosti dela pospešujemo vzdrževalna dela in jih porazdeljujemo enakomerno po vseh izmenah. Z veseljem pričakujemo novo opremo. Vseh sedem naročenih stiskalnic naj bi prišlo med aprilom in julijem, kar nam bo povečalo kapacitete za dober milijon kosov mesečno. Kot kažejo tržne razmere, smo med redkimi v branži in tudi sicer, ki imamo zasedene kapacitete, in ni dvoma, da bo FOTO: Zdravko Ivačič ta trend trajal do polletja. Pred nami pa je veliko dela, in sicer na povečanju izplena strojev in izkoristku delovnega časa, predvsem pa na zmanjšanju deleža škarta – slabe kakovosti, ki je v tem trenutku previsok. Vsak mesec zaradi tega izgubimo skoraj 200 tisoč kosov, kar pomeni skoraj 100 tisoč evrov! Po združitvi smo kar naprej deležni zunanjih presoj. Po Boschevi je v maju napovedana presoja s strani organizacije OSA, katere člani smo od ustanovitve. Ne dvomim, da se bomo tudi na tem področju dobro odrezali! Iztok Rozman, direktor SPE Flex SC POSLOVNE STRANI SPE IBO: Znižati moramo obseg reklamacij Strateška poslovna enota Industrijska brusna orodja je v januarju in februarju realizirala promet v višini 2,74 mio evrov, kar je bolje od načrtovanega. Žal je potrebno ugotoviti, da rezultat v januarju ni bil pozitiven. Stroški v proizvodnji kakor tudi skromna razlika v ceni na področju Keramike na tujih trgih so bili glavni vzroki. Enega od vplivov na obseg stroškov vsekakor predstavljajo reklamacije kupcev. V letošnjem letu smo zabeležili že kar 74 reklamacij (več kot eno na dan!), kar ne govori v prid kvaliteti izdelanih brusov. Ponovno je potrebno poudariti, da mora biti kvaliteta slehernega posameznega izdelka naloga vseh nas v enoti. Vsak brus, ki ga damo iz rok, mora biti najboljši. V proizvodni enoti Keramika in Bakelit se ob povečanem obsegu naročil in težavah pri zagotavljanju zadostnega ter dodatnega materiala (predvsem zeleni silicijev karbid in monokristalni korund) nadaljuje priprava novega proizvodnega informacijskega sistema. Projektna skupina pod vodstvom Jožeta Juharta deluje s polno paro pri pripravi programa, hkrati je definirana tudi potrebna računalniška oprema. V proizvodnji in pripravi proizvodnje bo postavljenih 26 najsodobnejših terminalov za vnos in prikaz podatkov. Ob navedenem se nadaljuje priprava za optimizacijo toka proizvodnje in tudi izvedba zastavljenih investicij. Prvi izmed novih CNC obdelovalnih strojev bo dobavljen in instaliran v mesecu aprilu. V proizvodni enoti Superabrazivi so proizvodne kapacitete zapolnjene. Nova kalkulacija, ki se pripravlja po končani združitvi proizvodenj na enem mestu, naj bi pokazala stroškovne učinke in posledično konkurenčnost ponudbe diamantnih in CBN brusov. Proizvodna enota SS, OOM in Magnezit v Oplotnici nadaljuje z optimizacijo poslovanja, ki je potrebna predvsem na področju programa Magnezit. Na proizvodnem področju smo v zadnjih tednih potrdili nekaj dejavnikov za pot do uspeha v prihodnje. To so sodelovanje in timsko delo, urejenost procesov, urejenost delovnih mest in okolja, varnost pri delu in disciplina. Slehernemu od njih bo veljala posebna pozornost. Na področju Prodaje se ob prodajnih aktivnostih nadaljuje proces optimizacije zalog in upravljanja terjatev do kupcev. Obiski kupcev iz Belgije, Bosne in Hercegovine, Avstrije, Francije, Nemčije, Madžarske in Ukrajine so zaznamovali januar. Obiski kupcev iz Švedske, Švice, Hrvaške, Nemčije, Bosne in Hercegovine in Slovaške pa so zaznamovali februar. Za njih in ostale kupce skupina pod vodstvom Andreja Lobnika po dobavi in montaži 1600-t stiskalnice pripravlja ponudbo za centromaskine fi 915 mm. Silvo Gobec (Odprema) Na mojem področju, delam kot pakovalec v Odpremi, imamo več dela, zaposlenih pa nas je manj, kot nas je bilo prej. Delovnih sobot je več. Trenutno se v naših prostorih ureja skladišče, zato me skrbi še prostorska stiska. Z drugimi testnimi izdelki smo se predstavljali v Metalu Ravne, kakor tudi pri proizvajalcu ležajev FAG. V naslednjih mesecih se bomo predstavljali na sejmih in predstavitvah v Banja Luki, Celju, Opatiji in Beogradu. Začela se je priprava poglavij novega kataloga industrijskih brusnih orodij. Na vseh področjih v strateški poslovni enoti Industrijska brusna orodja že danes poteka mnogo aktivnosti, ki morajo poslovno enoto narediti uspešno in rezultatsko pozitivno. Aktivnosti bodo potekale skozi vse leto in pričakujem, da bo vsak od nas vložil veliko truda in energije, da nam uspe. Saj veste, v slogi je moč. Matjaž Merkan, direktor SPE IBO Moja misel Anton Podgoršek (Skladišče surovin) Moja misel Menim, da so se stvari v tem letu dobro uredile. Pred enim letom je bilo slabše, saj je bilo zaradi združevanja veliko stvari nedorečenih in nejasnih, zaradi česar smo težje delali. Pohvalil bi nove sodelavce, bivše COMETOVCE, s katerimi smo se neverjetno dobro ujeli in s katerimi je lažje delati. Vesel sem tudi zamenjav odgovornih, z vodstvom vred, ker so se postavila nova, boljša merila. Zdaj smo vsi eno, ni več skupin in dela se boljše. 5 POSLOVNE STRANI SPE Tehnične tkanine: Vzpodbuden začetek leta je odraz naših preteklih naporov Leto 2011 smo začeli vzpodbudno. Napori za optimiranje proizvodnje in povečevanje eksterne prodaje so začeli dajati rezultate. Zunanji kupci zvišujejo svoja naročila. Temu prilagajamo tudi organizacijo dela. Tako kot v tkalnici občasno vključujemo tretjo izmeno tudi pri drugih operacijah, da našim kupcem zagotovimo kratke dobavne roke. Prav tako je bilo potrebnih tudi nekaj delovnih sobot. Kadri: Obdobje prehladov in viroz nam je v Ločah zvišalo delež bolniške v februarju na kar 14 %. Pri že tako optimalni delovni ekipi nam je tako stanje otežilo poslovanje, zato smo si pomagali tudi z občasnim študentskim delom. Naložbe: V montaži je samopobiralni sistem na izsekovalnem stroju št. 1, v pripravi pa povezava še ene mešalne posode v sistem mešalnice. Nadaljuje Marija Gaber (Superabrazivi) Moja misel Preselila sem se iz Zreč, vendar delo opravljam enako, kot sem ga tam. Tudi veliko sodelavcev je prišlo iz Zreč, zato sprememba ni tako velika. Na delo sem se vozila tudi prej, iz Loč v Zreče, zdaj pa se vozim v Maribor. Menim, da se je selitev dobro obnesla. Najbolj zadovoljna nisem edino s plačo, ki se mi zdi, da je vedno manjša. Pogrešam tudi zreško malico; najraje sem imela solatni krožnik. 6 se prenova navijal v tkalnici in projekt EX zaščite. Tehnološki razvoj: Nadaljuje se delo na zmanjšanju zvitosti in lepljivosti. Poseben zalogaj v teh mesecih so reklamacije iz Tyrolita, ki znova naroča tanke mrežice, a z njimi niso zadovoljni. Teče intenzivno tehnološko razvojno delo za rešitev tega problema. Stroški poslovanja: Znižanje porabe surovin ter povečanje izkoriščenosti delovnega časa sta ključna za učinkovitost poslovanja. Odličen primer izkoriščenosti delovnega časa je nov način čiščenja verige na Isotex liniji, ki je bil uveden v teh mesecih. Surovine: Zadnji meseci so bili na področju oskrbe s surovinami zopet zelo pestri. Novo uvedene carinske dajatve za uvoz steklenih tkanin s Kitajske omogočajo evropskim proizvajalcem steklenih niti veliko večjo prodajo mrež za fasade. Zaradi usmerjanja v ta proizvod bo na razpolago manj steklenih niti za namene uporabe, kot je naša. Znova smo prisiljeni iskati nove vire in širiti število dobaviteljev. Podražile so se tudi fenolne smole, kar je vzpodbujeno s ceno naftnih derivatov. Tudi politično dogajanje v arabskih deželah ne bo brez vpliva na cene surovin. Trženje: Prvo tromesečje zaznavamo 20 % višjo prodajo zunanjim kupcem, notranji odvzem pa je prav tako ostal na nivoju 500.000 m2 mesečno. Zaenkrat še ni moč reči, kaj bo uvedba carinskih dajatev na uvoz mrežic s Kitajske pomenila za naše podjetje. Marija Metličar, direktorica SPE TT Na razpisu za konzorcij evropskega sklada za regionalni razvoj ESRR smo uspeli! Rezultate razpisa smo pričakovali že januarja, vendar smo šele v začetku februarja z ministrstva za gospodarstvo dočakali sporočilo o razpletu in odločitvah. Med 42 prijavljenimi projekti je bilo uspešnih 17. Število prejemnikov tako ni zelo veliko, znesek razpoložljivih sredstev pa je spoštljiv. Prvi korak je opravljen, koliko pa jih bo v obdobju do leta 2014 in v naslednjih 5 letih še potrebnih, bo odvisno od uspešnosti realizacije zastavljenih načrtov. Člani konzorcija z imenom Simit smo imeli ustanovni sestanek 2. marca. Potrjen je bil direktor bodoče družbe Simit d.o.o. in zastavljen terminski načrt dela za prvo polovico leta, s poudarkom na družbeni pogodbi in registraciji nove družbe. O vseh ključnih aktivnosti vas nameravamo redno, kvartalno obveščati. Iva Mlinšek Lešnik NOVOSTI NOVOSTI Uvedba Skype telefonije Že »davnega« leta 2004 smo v podjetju COMET ob spremljavi novitet želeli z vidika zmanjševanja stroškov v režijskih oddelkih uvesti cenovno učinkovit sistem komuniciranja s tujino in našimi poslovnimi partnerji, ki bi tehnološko nadomestil klasično PSTN telefonijo. Ob zahtevani učinkovitosti smo si zastavili, da dosežemo cilj z minimalnim vložkom, dodatnim izkoristkom strojne opreme in enostavnostjo uporabe, ki je primerljiva s klasično telefonijo. Med množico tehnoloških rešitev smo se odločili za vpeljavo takrat še dokaj neznane in neuveljavljene aplikacije Skype za VoIP (Voice over Internet Protocol) internetno telefonijo. Največja neznanka nam je bilo vprašanje kakovostni klicev z zagotavljanjem minimalne pasovne širine internetne povezave za komunikacijo brez prekinjanja, eho učinka in razumljivosti govora. V 3. mesečnem obdobju testiranja smo bili na osnovi zbranih informacij zadovoljni. Predvidevanja za evropske države o kakovosti klicev niso odstopala od dejanske izkušnje klasične telefonije, večje vprašanje so bili južni del Amerike, vzhodne države, Avstralija in Nova Zelandija. Kakovost v slednjih ni zaostajala za izkušnjo klicev v evropske države. Z združitvijo smo Skype rešitev razširili na celotno podjetje SWATYCOMET, kjer je notranja komunikacija ključen dejavnik skupne rasti podjetja. S podporo konferenčnih klicev 20+ uporabnikov in možnostjo sočasne povezave med različnimi viri komunikacije Skype – stacionarno omrežje – mobilno omrežje se lahko konference in sestanki vršijo ne glede na lokacijo uporabnika. V kolikor se poslužujeta komunikacije le dva uporabnika, lahko povečata učinkovitost z vizualnim prikazom dokumenta na sogovornikovem računalniku. Uvedba doprinese podjetju tudi druge sociološke učinke za poslovne partnerje in kupce. S cenovno ugodnimi ali celo brezplačnimi klici (v kolikor sogovornik uporabi isto tehnologijo) ustvarjamo direkten prihranek, z razpoložljivostjo komercialista in takojšnjo dosegljivostjo v pred in poprodajnih aktivnostih pa tkemo močnejši socialno-partnerski odnos, kar daje podjetju novo konkurenčno prednost. Benjamin Makovšek, IT – Tehnična podpora Jože Rančnik (Tehnologija za razvoj orodja in strojev) Moja misel Vtisi po prvem skupnem letu so v redu. Všeč mi je, da imamo popestritve z novimi sodelavci. Ljudje, ki so prišli na novo, so v redu, bolj v slabem stanju smo dobili stroje. Stroje bomo že popravili, samo, da se nam ljudje ne pokvarijo! Moja misel Cvetka Ovnik (Keramika/Oblikovalnica) Delo opravljam isto, kot sem prej, glede dela se mi torej ni nič spremenilo. Bi pa povedala, da smo sedaj dobili obračunane dopuste, kakor je prav. Za dan žena smo prvič, odkar delamo tukaj, dobili darilo od podjetja, kar nas je zelo pozitivno presenetilo. Zelo lepa pozornost. Hvala. Obračuni potnih stroškov so boljši, kot so bili v preteklosti (vezano na km, ne več na ceno javnega prevoza), kar se pri slabi plači pozna. Glede plače je novo, da se spreminja iz meseca v mesec in nikoli ne veš, koliko boš zaslužil. Všeč mi edino ni, da so minulo delo vključili v osnovo plače. Danes sem se prvič slikala na delovnem mestu in sem lahko povedala, kaj si mislim. 7 ENOTA SE PREDSTAVI Predstavitev enote Flex SC Na lokaciji v Zrečah je enota SPE Flex SC. Enoto sestavljata dve proizvodni enoti, PE Flex in PE Fleksibilni brusi. Brusi so namenjeni široki potrošnji. Enota PE Flex SC je nastala z združitvijo proizvodnje flexa v Zrečah in Mariboru. Tako je na lokaciji v Zrečah nastal največji obrat v podjetju SWATYCOMET. Izdelujemo rezalne in brusne plošče v dimenzijah od fi 50 do fi 400. Dnevna proizvodnja obsega cca 450.000 kosov oziroma 70 ton. Povprečno mesečno proizvedemo 9 do 10 milijonov kosov oziroma cca 1400 ton izdelkov. Milena Krajnik V Zrečah smo združili proizvodne prostore Flexa, bivše Keramike, Diamantov in Fleksibilnih brusov. Nastal je nov velik obrat za proizvodnjo flexa. K. Leskovar, Z. Jereb (Tehnologija Flex) Moja misel To leto je bilo zelo stresno. Glede našega dela je bil prenos izdelkov, strojev, ljudi, znanja in dokumentacije pri združevanju Flexa iz Maribora v Zreče v tako kratkem času naporen, zato je prihajalo do neskladij in napetosti med ljudmi. Bili smo pod hudim pritiskom. Takrat je bilo težko zaradi združevanja sistema, sedaj pa imamo toliko več naročil, saj se je proizvodnja povečala za več kot enkrat. V teku so tudi še izobraževanja zaposlenih. Ko se bo sistem dokončno vzpostavil, verjameva, bo tudi delati lažje. Veliko dela je že opravljenega, veliko ga bo potrebno še opraviti in skupaj nam bo tudi uspelo! 8 Primož Zapran (delovodja Flex) Moja misel Vtisi so dobri. Ljudje so se malo že privadili na prevoz in se vpeljali v delo v Zrečah. Zame je delo boljše kot v Mariboru. Delovodja sem bil tam in delovodja sem tukaj. Sistem dela v Zrečah se mi zdi boljši, sicer pa rad delam z ljudmi in tudi s papirji, kar vključuje moje delo. Plačo imam isto, je pa več obračunanih dodatkov tukaj in dobili smo tudi nekaj več dopusta, kot smo ga imeli v Mariboru. Sprejet sem bil dobro in menim, da so naši odnosi dobri, tudi z nadrejenimi sodelujem dobro. Za nami je proces selitve strojev, opreme in zaposlenih iz Maribora v Zreče, pred nami pa zahteven proces optimiranja proizvodnega procesa. Proizvodni proces delimo na: • mešalnico (priprava veziv in brusnih zmesi), • oblikovalnico (stiskanje surovih brusov poteka na 32 strojih), • termično obdelavo brusov (Podvojili smo kapacitete na pečeh, hkrati s selitvijo in povečanjem proizvodnje smo postavili novo čistilno napravo. Tako lahko obdelamo kar 15000 nm3 onesnaženega zraka.), • razlaganje in sortiranje izdelkov po termični obdelavi, • končno kontrolo in pakiranje izdelkov. Znotraj proizvodnega procesa opravljamo še pomožne dejavnosti: • izsek kovinskih prirobnic, • signiranje kovinskih prirobnic, • procesna in funkcionalna kontrola izdelkov, • priprava in zaščita podložnih plošč. ENOTA Proizvodni proces ne more potekati brez podpornih služb. Tako ekipo sestavljajo delovna tehnološka ekipa, priprava proizvodnje ter ekipa delovodij, ki skupaj z vodjo enote skrbijo, da proizvodni proces poteka normalno v vseh treh izmenah. V enoti Flex nas je trenutno zaposlenih 445 delavcev. 370 nas je trajno zaposlenih, 72 je zaposlenih preko agencij ter 3 študenti. Iz Maribora se je v Zreče preselilo 142 delavcev. Za lažji prihod na delo in z dela je od oktobra 2010 organiziran avtobusni prevoz za vse tri izmene. Ob selitvi proizvodnje flexa na skupno lokacijo je sočasno potekal zelo zahteven proces združevanja tehnologij in proizvodnega procesa, usklajenega z zahtevami in pričakovanji kupcev. Združili smo znanje tehnologije na obeh lokacijah in razvili nove recepture, ki dajejo našim izdelkom višji kvalitetni nivo. Obvladovanje proizvodnega Načrti za prihodnost: • postati velik, močan in kvaliteten proizvajalec smolno vezanih brusov za široko potrošnjo, • 107 mio kosov izdelkov v letu 2011, • povečevanje proizvodnih zmogljivosti za 10 % letno v štiriletnem obdobju, • optimiranje in modernizacija proizvodnega procesa, • investicije v novo opremo (povečanje kapacitet, dvig produktivnosti in kvalitete proizvodov, izboljšani pogoji dela, zmanjšanje fizičnega dela). V naslednjih dveh mesecih prihajajo štirje novi robotizirani avtomati. Prihaja prva generacija novih električnih stiskalnic. Sledi modernizacija razlaganja in pakiranja, • robotizacija delovnih mest, • trženje izdelkov višjega kvalitetnega nivoja z višjo dodano vrednostjo. Milena Krajnik, vodja PE Flex SE PREDSTAVI procesa in zagotavljanje ponovljivosti kvalitete izdelkov je za kupce zelo pomemben dejavnik. Dokazovali smo se na presojah vseh večjih kupcev: B&D, Bosch, Metabo, Nazari Iran … Komercialna ekipa dela zelo dobro na trgu. Naročil imamo več, kot so proizvodne kapacitete. V prvih treh mesecih bomo realizirali 28 % letnega plana, kar je 3 % nad planom proizvodnje. Moja misel Dušan Jakob (delovodja Oblikovalnice Flex) Od začetka je bilo težko, zdaj pa je iz meseca v mesec lažje. Tudi zaposleni se spoznavamo med seboj, zato je lažje delati. Moram pa povedati, da mi je sistem dela v Zrečah bolj všeč, kot mi je bil v Mariboru. Vse je bolj pregledno in sistematično bolje zastavljeno. Pohvala za sistem. Sandi Plešnik (Mešalnica Flex) Moja misel Opravljam sicer isto delo, le dela imam sedaj več, kot sem ga imel prej. Pri plači pa nisem opazil, da bi se kaj dodalo. Novi sodelavci iz Maribora so v redu in se dobro razumemo. Delo opravljam rad in bi še ostal tukaj. To leto mi je hitro minilo. Želim si le evropske plače za vse zaposlene. 9 100-MILIJONTI IZDELEK FLEXA S programom Flex SC se uvrščamo med največje v svetu Sreda, 23. marca 2011, je bila poseben dan za SWATYCOMET, še posebej pa za SPE Flex SC. Prešernost in slovesnost dneva je potrjeval tudi topel, s soncem obsijan pomladni dan, ki je v našo enoto Flex SC v Zrečah privabil predstavnike najpomembnejših slovenskih medijev. Odločili smo se namreč, da dogodek zabeležimo skupaj z novinarji, preko njih pa seveda z vsemi našimi najpomembnejšimi javnostmi, lokalnim okoljem, poslovnimi partnerji, lastniki, finančno in širšo slovensko javnostjo, ter jim tako pokažemo našo uspešno pot združitve. Nekaj po enajsti uri je bil na avtomatu K v oblikovalnici Flex izdelan že 100-milijonti izdelek flexa po združitvi in ustanovitvi novega podjetja aprila lani. Avtomat je upravljal Simon Kadilnik, ki je 100-milijonti izdelek s ponosom predal najprej vodji PE Flex Mileni Krajnik, nato pa direktorju družbe Alešu Mikelnu. Oznaka 100-milijonti kos je svečano pripadla rezalni plošči Flexco, dimenzije fi 180 mm. Dosežek je toliko večji, ker smo ga zabeležili že pred prvo obletnico novega podjetja in potrjuje pravilnost odločitve za združitev. 100-milijonti izdelek v manj kot letu dni pa ni dosežek samo na ravni podjetja, ampak predstavlja pomemben dosežek tudi v celotni brusni industriji. S tem smo dokazali, da se uvrščamo med resnično največje proizvajalce rezalnih in brusnih plošč v svetovnem merilu. Dogodek bo v zgodovini podjetja ostal zapisan z velikimi črkami kot pomemben mejnik, pred nami pa so že novi izzivi in cilji, ki smo si jih zastavili za leto 2011. Katera enota bo naslednja zabeležila tako slovesen trenutek po združitvi? Moja misel Andreja Bezjak (Flex) Prej sem delala v Mariboru, sedaj delam v Zrečah. Delo je sicer zelo podobno, najbolj težko sem se navadila na vožnjo. Sedaj se moramo voziti z avtobusom, kar nam vzame dosti več časa, kot če bi se vozili z avtom, in pozimi je mraz, ko čakaš na avtobus. Tudi plačo imam tukaj slabšo, kot sem jo imela v Mariboru, ker so višje norme. Kvaliteta v Mariboru je bila boljša, več pozornosti smo namenili temu, tukaj se dela le na številu. So nas pa sodelavci lepo sprejeli, le stik med delavci in nadrejenimi je bil v Mariboru boljši. Delovni pogoji pa so v Zrečah lažji. 10 FOTO: Zdravko Ivačič 100-MILIJONTI Ida Hren (Priprava dela Flex) Štefan Škrinjar (Mešalnica Flex) Moja misel Ko sem prišel, sem bil šokiran. So pa odnosi med sodelavci tukaj boljši, kot so bili v Mariboru, čutiti je slogo in enotnost med sodelavci. Tudi s šefi se razumem. Delo tukaj je v redu, sem prilagodljiv človek. Ker sem iz Zgornje Kungote, zaradi vožnje zjutraj vstajam že ob 3:30, da pridem do Maribora in potem z avtobusom dalje. Domov pa prihajam po 16. uri. Večino dne tako porabim za službo. Imam pa tukaj nižjo plačo, kot sem jo imel prej, nove pogodbe pa po šestih mesecih tukaj še nisem dobil. Želim si plače izpred dveh let, kot smo jih imeli v Mariboru. IZDELEK FLEXA Moja misel Zaradi rošad zaposlenih opravljam sedaj dela na dveh različnih lokacijah in za dve različni enoti. Štiri ure sem v Flexu v pisarni priprave dela, štiri ure sem v Lamelnih diskih. Tako opravljam več različnih nalog, kot sem jih prej, imam več sodelavcev in tudi različne nadrejene, plačilo pa je ostalo enako. To delo opravljam rada, zato ga želim opravljati še nadalje. Da pa bo to tako ostalo, mora podjetje poslovati dobro, zato želim vse dobro podjetju na nadaljnji poslovni poti. Boštjan Grabnar (Flex) Moja misel Delo, ki ga opravljam sedaj, je sicer podobno prejšnjemu, vendar delam sedaj bolj samostojno. V Mariboru sem bil pomočnik, kjer je bilo več fizičnega dela, sedaj pa sem napredoval v upravljavca stroja. Pogoji dela so boljši, plačilo pa ne toliko. Imam nekaj že poznanih sodelavcev od prej in nekaj povsem novih. Vsi se razumemo. Želim, da bi se nam vsem popravile plače. Vilko Meško (Flex) Moja misel Povedati moram, da sem v Zrečah bolj zadovoljen z delom, kot sem bil prej v Mariboru. Ubija me sicer prevoz, saj se mi prej kot Mariborčanu ni bilo potrebno voziti. Naporne so tudi nočne izmene. Tukaj delava oba z ženo in sva delala tudi prej v Mariboru skupaj. Imam pa slabšo plačo, kot sem jo imel v Mariboru, ker delam na povprečni presek in ne več na normo. Glede na zdravstveno stanje bi raje delal kot viličarist, za kar imam tudi pogodbo in zdravniško priporočilo. Drugače pa je delo tukaj lažje, kot je bilo v Mariboru. Mogoče sem samo od nekaterih sodelavcev pričakoval več, da mi bodo pomagali, ko sem prišel sem. Večina pa je v redu. 11 MI SMO SWATYCOMET DELOVNI KOLEDAR IN PLAČE Delovni koledar, ki velja za leto 2011 in smo ga prejeli vsi zaposleni pri plači, izplačani v mesecu decembru, predvideva tri mesece z delovno obvezo 168 ur, enajst mesecev pa z delovno obvezo 176 ur. V mesecu januarju, februarju in aprilu bomo tako zaradi manj rednih ur prejeli plačo, ki bo nižja za 4,5 % kot v ostalih mesecih, ko bo delovna obveza 176 ur. Ta sistem je za zaposlene z lokacije Maribor novost, saj so bili ti pred združitvijo podjetij vajeni na plačo, ki je bila iz meseca v mesec enaka, ne glede na to, koliko ur je bilo v mesecu dejansko oddelanih. V postopku združevanja smo se odločili sistem poenotiti. Povzeli smo sistem, ki je bil veljaven v Zrečah, saj ta omogoča lažji nadzor posameznika nad postavkami v plači, osnovna urna postavka je namreč iz meseca v mesec enaka in ni odvisna od števila delovnih dni v mesecu. Plača iz meseca v mesec tako predvsem zaniha zaradi različne uspešnosti posameznika/skupine in različno opravljenih ur v popoldanskem in nočnem času ter seveda zaradi dela preko polnega delovnega časa. Dodatke k plači (dodatek za stalnost), ki so bili na mariborski lokaciji drugačni, smo prenesli v osnovno plačo. Tako se je osnovna plača posameznika povečala, kar v nadaljevanju pomeni, da so vsi ostali dodatki, ki se na osnovno plačo nanašajo, v absolutnem znesku višji. KPS Letni razgovori, vodenje s cilji “V resnici so cilji sekundarni. Primarni so odnosi, ki omogočajo njihovo uresničitev.” (Wheatty, 1996) V podjetju COMET smo letne razgovore izvajali že od leta 1999, v letošnjem letu pa smo to dobro prakso prenesli tudi v združeno podjetje SWATYCOMET ter seveda v Swaty Inpo. Letne razgovore smo nadgradili tudi s ciljnim vodenjem, kamor smo vključili direktorje, vodje, prodajnike ter strokovnjake. Konec meseca januarja in v začetku meseca februarja smo za direktorje, vodje in delovodje pripravili delavnico Izvajanje letnih razgovorov v podjetju SWATYCOMET, na kateri smo osvežili oz. pridobili znanja ter napotke za izvajanje letnih razgovorov v letošnjem letu. Izvajanje letnih razgovorov se je v podjetju torej že pričelo. Kljub 12 temu je v nadaljevanju podanih nekaj ključnih informacij o letnih razgovorih. KAJ JE SPLOH LETNI RAZGOVOR? Letni razgovor je priložnost tako za vodjo kakor tudi za sodelavca. Namen je uskladiti pogled na preteklo obdobje, sedanjost in jasno začrtati prihodnost ter uskladiti pričakovanja. Na izvedbo učinkovitega razgovora se morata pripravita oba udeleženca, vodja in sodelavec. Namen letnega razgovora - pregledati napredek ter prioritete, - primerjati cilje in realizacijo, - opredeliti cilje za naprej, - rešiti probleme na različnih področjih, - pogovoriti se o bodočih potencialih sodelavcev ter potrebah po usposabljanju. Prednosti izvajanja letnih razgovorov Za posameznika: - informacija o tem, kako mu gre, - priložnost za podroben razgovor o svojem delu, - pogovor o svoji prihodnosti v organizaciji in o tem, kako vidi razvoj svoje kariere. Za vodjo: - ugotovi odnos zaposlenega do dela, - seznani se z njegovimi/njenimi zamislimi o tem, kaj dela dobro in kaj bi lahko bilo bolje, s pogledi na prihodnost, - ugotovi, kakšno pomoč po njegovem mnenju potrebuje, da bo učinkovitejši. Za organizacijo: - boljši delovni odnosi, - osvetlitev prioritet, - odkrivanje potencialov v ljudeh, - nakazovanje potreb po usposabljanju, - spodbuda zaposlenim, da svojo energijo usmerijo v podjetje. Vir: Prenova letnih razgovorov, Dialogos, 2004 Tatjana Draksler, samostojna strokovna sodelavka v KPS Dodatno pokojninsko zavarovanje za vse zaposlene MI SMO SWATYCOMET Dodatno pokojninsko zavarovanje je oblika varčevanja za starost, pri kateri zavarovanec ali/in njegov delodajalec mesečno vplačuje premijo na zavarovančev osebni račun, odprt pri izvajalcu zavarovanja. Glavne značilnosti dodatnega pokojninskega zavarovanja: - dodatno pokojninsko zavarovanje je namensko zavarovanje za starost, - zavarovanec se zavaruje za dodatno pokojnino, - dodatno pokojnino prejema od upokojitve do smrti, - zavarovanje spodbuja država z davčnimi ugodnostmi, - višina dodatne pokojnine je odvisna od višine premije in od obdobja plačevanja premije, - privarčevana sredstva so last zavarovanca, - v primeru smrti se sredstva dedujejo. V letu 2011 smo si zadali cilj, da sklenemo kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje za vse zaposlene pri VZAJEMNEM SKLADU DELTA. Družba bo vsem zaposlenim, ki bodo z izjavo pristopili k dodatnemu pokojninskemu zavarovanju, vplačevala enotno premijo v višini minimalne premije, ki trenutno znaša 26,12 EUR/mesec, posameznik pa se bo odločil, če in za koliko želi plačevati višjo premijo. Ob sklenitvi bodo zneski vplačani od 1. 1. 2011 naprej. Kako bomo to storili: V teku so pogajanja o pogojih pristopa k pokojninskemu načrtu VZAJEMNEGA SKLADA DELTA. Težimo h konkurenčnim pogojem, ki smo jih bili deležni v Pokojninski družbi A. Po pridobitvi ustrezne ponudbe bomo pokojninski načrt in Pogodbo o pristopu k pokojninskemu načrtu predložili v podpis v družbi delujočim sindikatom. Organizirani bodo zbori delavcev, na katerih bodo predstavniki VZAJEMNEGA SKLADA DELTA predstavili pokojninski načrt. Sledilo bo zbiranje pristopnih izjav zaposlenih. Šele podpis pristopne izjave namreč omogoča, da podjetje za zaposlenega vplačuje omenjeno premijo. Če izjave posamezni delavec ne podpiše, torej k ponujenemu pokojninskemu zavarovanju ne pristopa, mu podjetje premije ne more plačevati. Kaj je VZAJEMNI SKLAD DELTA? Delta je vzajemni pokojninski sklad dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki ga je ustanovila in ga tudi upravlja Probanka. V okviru tega sklada imajo zavarovanci na izbiro dva pokojninska načrta: kolektivni (PN-PRO-01/02) in individualni (PN-PRO-02/02) pokojninski načrt prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. DELTA je torej: Upravljana je s strani Probanke. Na izbiro ima dva pokojninska načrta: kolektivni in individualni. Premoženje Delte VPS je ločeno od premoženja Probanke, d.d. in je v lasti članov sklada. Celoten dobiček, ki ga sklad ustvari, je v lasti zavarovancev. Več informacij na njihovi spletni strani: www.probanka.si/storitev/1080/ Pokojninski-sklad-Delta O vseh nadaljnjih korakih boste obveščani preko obvestil na oglasnih deskah, preko sindikalnih zaupnikov in seveda zborov delavcev. KPS 13 SKUPINA SWATYCOMET Predstavitev podjetja SWATY-INPO SWATY-INPO, družbo za usposabljanje in zaposlovanje invalidov, d.o.o. je leta 1999 kot hčerinsko podjetje ustanovila družba SWATY d.d. s ciljem lažjega organiziranja dela za večjo skupino delovnih invalidov, zaposlenih v tej družbi. Zaposlujemo 39 invalidov, kar je več od zakonske zahteve, t.j. 40 % od zaposlenih v invalidskem podjetju. Število zaposlenih se je v lanskem letu zmanjšalo z 92 na 82, in sicer deloma zaradi selitve proizvodnje flexa v Zreče – nekaj delavcev se je prezaposlilo v matično podjetje, nekaj pa se jih je upokojilo. SWATY-INPO je bilo ob ustanovitvi dodeljeno opravljanje naslednjih nalog: - kontrola kakovosti izdelkov, - označevanje in pakiranje, - STS (skladiščno transportna služba), - proizvodnja lamelnih brusov in fiber diskov, - proizvodnja lesene embalaže in mizarska delavnica ter - varovanje tovarne. Družba je zgoraj navedene dejavnosti v celoti opravljala v obdobju do združitve SWATYJA in COMETA. Ob združitvi smo pristopili k reorganizaciji družbe s ciljem, da bi ohranili njen položaj in jo z vsemi zaposlenimi naredili učinkovito do te mere, da lahko ustvarjamo enakovredno dodano vrednost kot v matični družbi. Za dosego tega cilja smo pristopili k investicijskim ciklom, s katerimi želimo med drugim zagotoviti, da bodo delovna mesta z zaposlenimi invalidi enako produktivna kot vsa ostala delovna mesta. Drugače povedano, opremili se bomo z napravami in pomagali, da lahko tudi delavci z 14 omejitvami dosegajo normalne delovne učinke. Z novo razporeditvijo proizvodnih in skladiščnih prostorov v sklopu družbe bomo povečali storilnost oz. zmanjšali proizvodne stroške v tem delu na minimum. Zato bomo dodatno izobraževali delavce in jih stimulativno nagrajevali. Izvajanje prenove je v teku in se bo po planu zaključilo v prvi polovici leta. Organizacijsko se bo proizvodni del (kontrola, označevanje in predpakiranje brusov) v celoti navezoval na proizvodnjo enoto SPE IBO in bo tudi operativno voden s strani vodje proizvodnje, prav tako kot je skladiščno-logistični del že sedaj operativno voden s strani enote Logistika. Le tako lahko zagotovimo visoko učinkovitost sistema in vanj vpetih družb. Varovanje tovarne se posodablja do te mere, da vključuje poleg fizičnega varovanja in recepcije v delovnem času še nadgradnjo tehničnega varovanja z videonadzorom in povezavo na lokacijo Zreče. Poleg navedenega poskušamo v izvajanje družbe vključevati še ostale potrebne storitve na lokaciji, kot so: - podpora proizvodnji (izdelava raznih priprav), - čiščenje proizvodnih prostorov, - urejanje okolice in ekologija. Z vsemi aktivnostmi v zadnjih mesecih, ki zahtevajo precejšnja finančna vlaganja, se trudimo, da bomo zadostili tako zadovoljstvu zaposlenih kot tudi ostalih, ki pričakujejo kvalitetno in učinkovito delo. S tem namensko porabljamo odstopljena sredstva, ki se uporabljajo za materialni razvoj invalidskih podjetij oziroma v skladu z Zakonom o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb. Branko Čas, direktor SWATY-INPO Branko Čas SKUPINA 100 milijonov Leta 2008 je Avtera prvič presegla letni promet v višini 100 mio EUR, po nekoliko manj uspešnem letu 2009 smo ta dosežek ponovili v lanskem letu. 16. decembra smo se na krajšem druženju v ta namen srečali zaposleni s predstavniki Avtotehne, ki so nam v športnem slogu na odru za zmagovalce podelili »prehodni« pokal. AVTOTEHNA Seveda ni manjkala obvezna penina. Naša prizadevanja so sedaj usmerjena v izpolnitev zastavljenih ciljev za leto 2011. Miran Šircelj Avtera pomagala opremiti Najboljši serviser računalniško učilnico vozil OPEL Elektrotehniško-računalniška strokovna šola in gimnazija Ljubljana, po domače kar »Vegova«, je 11. februarja skupaj z Avtero in drugimi donatorji slovesno odprla sodobno računalniško učilnico za praktično izobraževanje dijakov in spodbujanje digitalnih znanj. Z novo računalniško učilnico - 16 sodobnih delovnih mest za dijake in zmogljiv osebni računalnik za učitelja - bodo lahko ponudili dijakom na Vegovi praktično izobraževanje s področja strojne in programske opreme in tako še dodatno spodbudili ustvarjalnost bodočih inovatorjev. Dobro obiskane tiskovne konference in predstavitve učilnice so se udeležili tudi predstavniki Avtere, ki so pri opremljanju sodelovali z blagovnimi znamkami Kingston, LG, Sony/Optiarc in WD. Vodstvo Vegove se je Avteri zahvalilo s priznanjem in priložnostnim darilom. Miran Šircelj Kolektiv Avtotehne VIS je s strani tradicionalno zastopane znamke Opel prejel laskavi naslov »Najboljši serviser vozil Opel v letu 2010«. To pomeni, da so stranke preko neodvisnih anket v letu 2010, ki jih izvaja Opel, ocenile Avtotehno VIS kot najboljšega serviserja izmed vseh Oplovih koncesionarjev v Sloveniji. Ta resnično ČASTNI naziv najboljšega serviserja gre pripisati slehernemu pohvale vrednemu članu servisne ekipe ter ekipe nadomestnih delov. Obenem omenjeni naslov tudi potrjuje, da si kot relativno velika ekipa zaslužimo doseči cilj najboljšega koncesionarja vozil na trgu in ne le največjega, kot smo bili vajeni do sedaj. Zdaj, ko vemo, kakšna je pot, si bomo s skupnimi močmi prizadevali prenesti uveljavljeno dobro prakso tudi na ostale blagovne znamke, ki jih zastopamo. Rok Černjavski 15 SKUPINA AVTOTEHNA Poslovanje Skupine Avtotehna v letu 2010 Pred letom dni smo ob zaključku pregleda poslovanja za leto 2009 ob koncu zapisali: »Čaka nas torej še eno težko leto z negotovimi in ne preveč optimističnimi napovedmi ter politično klimo v državi, ki nam ni ravno v spodbudo. Zato se moramo toliko bolj zavedati, da sta naša bodočnost in uspešnost preživetja odvisni le od nas samih in naše sposobnosti iskanja pravih poti ter trdega in skrbnega dela.« Napovedi glede politične klime se žal vsakodnevno uresničujejo, napovedi o okrevanju gospodarstva pa ostajajo samo pri napovedih. Ob plačilni nedisciplini, neučinkoviti državi, razsutem bančnem sistemu in močno zmanjšani kupni moči prebivalstva je naša bodočnost res odvisna le od nas samih in od naših sposobnosti premagovanja težav na trgu. Če smo bili kot skupina z rezultati poslovanja v kriznem letu 2009 lahko zadovoljni, pa to še toliko bolj velja za leto 2010. Praktično vse družbe v skupini so leto končale s pozitivnim rezultatom, z izjemo ComShopa, pa tudi ComShop je izgubo leta 2009 zmanjšal za več kot 7-krat. Doseženi rezultati so prikazani v tabeli. NETO REZULTATI DRUŽB Družba Avtotehna VIS dec. 09 Realizacija dec. 10 Realizacija dec. 10 Plan RE 10 / RE 09 RE 10/ PL 09 216.o91 335.428 301.138 164 118 98.161 0 0 Atos VIS 60.483 Istra Avto 10.442 32.650 39.821 313 82 1.060.936 1.130.772 1.200.832 107 94 -1.128.396 -150.247 84.908 5.331 8.647 0 162 473.942 701.490 433.841 148 162 Birotehna 5.810 5.399 12.517 93 43 Oprema 4.890 40.935 43.789 837 93 1.428.357 807.510 18.628 2.002 98.036 11 2.999 5.386 0 180 -5.430.720 221.884 884.772 25 -6.699.471 3.782.703 3.996.325 95 -294.270 7,5 % 1.705 Avtera CompShop Iteks Repro MS 03 Svatycomet Comet -941.007 Swaty -1.058.900 Atrik Atrikod Taurus Skupaj Aktivne Skupaj ostale 16 INDEKSI 177 4 2 SKUPINA Avtera je s 105 mio EUR prometa dosegla največji obseg poslovanja v svoji zgodovini, kar ob situaciji na trgu predstavlja še poseben uspeh. Pri tem je morda od samega obsega prodaje še pomembneje, da so terjatve zdrave, da je delež zamujenih plačil minimalen, da nekurantnih zalog praktično ni, Avtera pa na trgu ohranja sloves stabilnega in zanesljivega partnerja. Na področju proizvodnje brusov je leto 2010 najbolj zaznamovala združitev podjetij SWATY in COMET v družbo SWATYCOMET. Projekt je poleg formalne združitve družb prinesel še lokacijsko optimizacijo proizvodnje, racionalizacijo poslovanja, poenotenje poslovnih procesov, informatike ... V primerjavi z letom 2009, ko so se naročila zmanjšala kar za 40 %, je bila proizvodnja v SWATYCOMETU polno zasedena. Tako so se v drugi polovici leta srečevali s »sladkimi« problemi, kako realizirati velike količine naročenih izdelkov v dogovorjenih rokih ob hkratni selitvi stiskalnic, peči in urejanju proizvodnih hal. Dosežen rezultat je po eni strani posledica velikega obsega naročil, po drugi strani pa ga bremenijo stroški združevanja, od katerega največje sinergijske učinke pričakujemo v naslednjih letih. Prodaja avtomobilov v Sloveniji je bila v letu 2010 nad pričakovanji, saj je bilo na novo registriranih 59 tisoč vozil. Med znamkami, ki so povečale tržni delež, so tudi Opel, Peugeot in Chevrolet, ki v Avtotehni VIS in Istra Avtu predstavljajo največji delež prodaje. Kljub 6-% rasti trga pa se srečujemo z borbo za kupce, kjer akcije in popusti močno znižujejo rentabilnost trgovcev. V tem položaju se nam je kot pravilna potrdila odločitev o zastopanju več znamk, tako pri prodaji kot pri servisu. Znamki Opel in Chevrolet smo že pred leti dopolnili s Fiatom, v letu 2010 pa v ponudbo dodali še Peugeot in Citroen. Z obstoječo infrastrukturo tako prodamo, popravimo, operemo, zavarujemo, registriramo več vozil, kar se pozitivno pozna tudi na doseženem rezultatu. Repro MS 03 je zadržal status pomembnega Microsoftovega distributerja. Kljub temu je bilo leto 2010 eno najtežjih, saj je v likvidnostnih težavah in stečajnih postopkih končalo veliko podjetij, uporabnikov Microsoftove opreme, posledično pa je bilo veliko energije potrebno vložiti v obvladovanje tveganja neplačil. Na srečo uspešno, saj je Repro MS 03 s svojim, proti partnerjem usmerjenim poslovnim modelom tudi v letu 2010 dosegel lep rezultat. ComShop je preteklo leto pričel s slabo popotnico iz leta 2009. Tudi v prvi polovici leta se uspešnost poslovanja ni bistveno izboljšala, ugotovljena je bila celo kapitalska neustreznost družbe. Po menjavi direktorja ter pripravi in izvedbi sanacijskih ukrepov pa se je trend v drugi polovici leta obrnil. Z optimiziranjem poslovnih procesov, ustrezno informacijsko podporo, zaprtjem nedonosnih poslovalnic, znižanjem najemnin, iskanjem primernejših lokacij, izboljšanim marketingom ter ob angažiranosti vseh zaposlenih je bil v tem obdobju iz tekočega poslovanja dosežen pozitiven rezultat. Tako kljub negativnem predznaku lahko dosežen izid ocenjujemo kot uspešen. Slaba prodaja IT opreme v letu 2009 se v Birotehni z enoletnim zamikom odraža v manjšem obsegu servisiranja te opreme. Dodatno je razmere otežila še revizija s strani HP-ja, ki je kar nekaj mesecev zahtevala veliko energije zaposlenih. Kljub tovrstnim težavam, upadu kupne moči prebivalstva in precejšnem padcu investicij na slovenskem IT trgu pa smo uspeli obdržati pozitiven rezultat. Poslovanje podjetja Avtotehna Oprema v letu 2010 ocenjujemo za stabilno, primerno gospodarskim razmeram na trgu. Prihodki iz prodaje so se v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta zmanjšali za 6 %. Glavni razlog je v izjemnem upadu prodaje na področju glasbil, kjer so se zaradi ukinitve programa prihodki iz prodaje blaga v primerjavi z lanskim letom AVTOTEHNA močno zmanjšali. Uspešno so poslovali na področju maziv, akumulatorjev ter električnega ročnega orodja. Poslovanje Atrika in Atrikoda so v letu 2010 zaznamovale številne negativne značilnosti, kar je posledično vodilo tudi v slabši rezultat od pričakovanega. Nakup komunalnih vozil poteka izključno preko javnih naročil. Glavno tržišče predstavlja področje bivše Jugoslavije, kjer so državne blagajne bolj ali manj prazne in si občine kljub morebitnim potrebam niso mogle privoščiti nakupov tovrstne opreme. Smo pa na področju predelave odpadkov v letu 2010 pridobili projekt EU za izgradnjo regionalne deponije v Sremski Mitrovici ter pretovorne postaje v Šabcu v vrednosti preko 4 mio EUR. Taurus je lastnik nepremičnine na Celovški 228 in jo upravlja ter oddaja v najem. Kljub dobri ponudbi poslovnih in skladiščnih prostorov v Ljubljani nam je na lokaciji 228 uspelo zadržati okoli 87-% zasedenost prostorov. Ta bi bila lahko še višja, če ne bi dela prostorov »pustili« praznih za potrebe investicije v nov prodajni salon za znamki Peugeot in Citroen. Po vsem napisanem smo s poslovanjem v letu 2010 lahko upravičeno zadovoljni. Kako pa nam kaže letos? Tudi leto 2011 do podjetij ni prijazno. Trg informacijske tehnologije pada, prodaja avtomobilov ne dosega lanskih številk, surovine se dražijo. In ker samo še največji naivneži pričakujejo, da bodo banke normalno podpirale gospodarstvo, da bodo podjetja plačevala v dogovorjenih rokih, da se energenti ne bodo dražili, da bo zaposlenost zrasla in se kupna moč povečala, da bo javna uprava učinkovita in politika racionalna, na koncu spet v največji meri ostajamo odvisni sami od sebe. In zaenkrat nam kar dobro uspeva. Miha Rozman, Avtotehna 17 ŠRD SWATYCOMET Utrinki z zimske športne sobote na Rogli Dobri vremenski obeti za soboto, 5. februarja 2011, so bili prava popotnica za napovedano tradicionalno zimsko športno soboto. Jutro smo nekateri začeli kar zgodaj, z razdelitvijo smučarskih kart in nujnimi napotki. Zbirati smo se začeli tako navijači kot tekmovalci. Poleg nas, Swatycometovcev, se je povabilu odzvala kar velika skupina »sodelavcev« iz Avtotehne. Da so pravi za šport in razvedrilo, so dokazali že lansko leto. Prav tako pa so letos posegli po odličjih. Zastava ob vznožju proge Jasa je vabila na prostor, kjer je bilo poskrbljeno za topel napitek in malo malice opoldne. Okoliščine so omogočale, da je teklo vse po začrtanem planu. Tekači na smučeh so šli na proge prvi. Do 12. ure pa je bilo ravno dovolj časa za prosto smučanje, ogrevanje in pripravo na spopad z veleslalomsko progo. Nekaj prijavljenih je sicer tik pred startom odpovedalo tekmovanje, pa vendar je bilo še vedno dovolj tekmovalnih navdušencev, ki so se spopadli s progo. Za prijetno vzdušje v izteku proge je poskrbela naša Alenka. Snežne razmere so omogočale prijetno smučanje tudi v popoldanskem času. Tam proti četrti uri pa smo se že začeli zbirati na naši končni lokaciji, kjer so v gostišču Smogavc poskrbeli za odlično pozno kosilo. Seveda pa direktor družbe Aleš Mikeln in predsednik Športnega društva Vili Potočnik nista pozabila na razglasitev najboljših v tekmovalnem veleslalomu in bordanju. Pozabili nismo niti na naše najmlajše. Zaradi obilice dobre volje, odličnih snežnih razmer in prisrčnega vzdušja tekom celega dne je na koncu direktorju ostalo le povabilo: Ponovno se vidimo na veleslalomu naslednje leto! Iva Mlinšek Lešnik Skupščina 2011 Športno rekreativnega društva SWATYCOMET Sedme redne skupščine, ki je potekala 27. januarja v Zrečah, se je udeležilo 20 članov društva, kar je zagotovilo sklepčnost in normalno delo skupščine. Na skupščini smo najprej pregledali preteklo programsko in finančno poslovanje društva ter se osredotočili na aktivnosti, ki jih nameravamo speljati v letu 2011. Poslovanje v lanskem letu smo zaključili s pozitivnim rezultatom in del sredstev namenili pokrivanju stroškov v 2011. Stroškovnik za naslednje leto smo malce povečali zaradi povečanja števila članov, ki je letos že preseglo številko 300. Potrjen je program društva s podobnimi dogodki kot v lanskem letu, povečali pa smo število sekcij, pri katerih lahko sodelujete. 18 Vili Potočnik ŠRD ČLANSTVO V ŠRD SWATYCOMET VAM V 2011 NUDI: Veliki dogodki 1. SWATYCOMETOVO DRUŽENJE NA SNEGU (februarja) 2. POLETNA ŠPORTNA SOBOTA 3. VELIKI JESENSKI POHOD 4. MIKLAVŽEV TURNIR (decembra) Brezplačno sodelovanje v sekcijah - Rekreacija Zreče – vodi Vili Potočnik - Tenis Maribor – vodi Branko Pigac - Tenis Slov. Konjice – vodi Marjan Gruden - Badminton Slov. Konjice – vodi Jani Škof - Joga Zreče – vodi Marta Naglič - Kegljanje Slov. Konjice – vodi Boris Šalamun – sekcija letos še ni pričela z delom - Tek na smučeh – vodi Matjaž Mraz - Pohodništvo – sekcija je v ustanavljanju – informacije Jani Škof - Kolesarska sekcija - sekcija je v ustanavljanju – informacije Marko Hlačar Popusti, ki jih člani društva lahko koristijo - 20-% popust v športni trgovini SPORT BILLY, Slov. Konjice - 10-% popust v PIZZOTEKI v Zrečah, www.pizzoteka.si - Cenejši nakup SMUČARSKIH KART za Roglo in Mariborsko Pohorje - 10-% popust v Optiki Vidim, Celje, www.vidim.si - Bazen Terme Zreče (karte po 6 EUR) - Bazen Pristan Maribor (karte po 3,5 EUR) Na skupščini je bila potrjena članarina 15 EUR za člane ter 5 EUR za upokojence in šoloobvezne otroke zaposlenih. Odtegljaj od plače za namen članarine je predviden 18. maja 2011. Članske izkaznice za potrditev članstva za 2011 (ter novi člani fotografije za izdelavo članske izkaznice) oddajte: Alenki Mrzdovnik, Viliju Potočniku, Ivi Mlinšek-Lešnik, Ferdu Magerlu, Marjanu Zagomilšku, Borisu Valdhuberju, Branku Pigacu, Marti Naglič, Janiju Škofu ali Miranu Gošnjaku. Želite prejemati e-obvestila domov? Javite e-poštni naslov na: [email protected]. Najdete nas tudi na Facebook strani Športno rekreativnega društva Swatycomet. VABLJENI K SODELOVANJU! Ana Mernik (Oblikovalnica Flex) ŠRD SWATYCOMET SWATYCOMET TIM ŠRD Moja misel Že prej sem delala v Zrečah in delam še sedaj. Tudi avtomat je isti, na katerem delam sedaj in sem prej. Poznam ga do podrobnosti, vse gibe in zvoke. Točno vem, kdaj mu kaj manjka. Bi pa kakšen dan želela opravljati kakšno drugo delo, saj bi se sprostila od rutinskih gibov telesa in rok, ki me že močno bolijo od vedno istih gibov. Dvignila se nam je norma, glede plače pa imam občutek, kot da se še vedno obračunava po 36-urnem delovniku, ki smo ga imeli takrat v času recesije. Sodelavcev, ki smo včasih skupaj delali, je sedaj manj, večina je čisto novih – nekaj iz Maribora, nekaj z borze, agencij … Je pa res, da z vsemi dobro delam. Menim, da je bila zanje združitev večji šok kot zame. 19 SWATYCOMETOVI TALENTI FILIP MLINŠEK odlično zastopal barve Slovenije na univerzijadi Član našega ŠRD, alpski smučar Filip Mlinšek, se je letos že drugič udeležil univerzijade s slovensko reprezentanco. Prvič pred dvema letoma na Kitajskem, tokrat pa v turškem Erzurumu, kjer je tekmovanje potekalo od 27. januarja do 6 februarja. Na kvalifikacijah marca 2010 v Kranjski Gori si je študent strojništva mariborske univerze s prvim mestom v slalomu takoj zagotovil vstopnico za 25. zimsko univerzijado. Kako pa je odigral svojo vlogo, najbolje povedo zapisi s spleta: Zadnji dan 25. zimske univerzijade 2011 v turškem Erzurumu je prinesel dolgo pričakovano zmagoslavje slovenskim smučarjem. Filip Mlinšek je v nedeljo, 6. 2. 2011, z neverjetno drugo vožnjo dobil SREBRNO medaljo v slalomu. Po prvi vožnji je bil s časom 53,89 na 8. mestu, drugo vožnjo pa je zaključil z neverjetnim naskokom. Prehitel ga je samo Američan Josef Stiegler za 13 stotink sekunde. Poleg tega je Mlinšek z: 10. mestom v superveleslalomu, 24. v superkombinaciji, 16. v veleslalomu in 2. v slalomu prejel še BRONASTO medaljo za kombinacijo tekem na univerzijadi v Erzurumu, Tako je mladi Konjičan na zaključni dan 25. zimske univerzijade prinesel neizmerno veselje v slovensko odpravo, ki se je vrnila domov s kar osmimi medaljami. Filip je v sezoni 2010/11 najboljše rezultate nanizal ravno v februarju. Po vrnitvi iz Turčije je osvojil še vrsto zadovoljivih naslovov in dosegel stopničke v družbi najboljših, na 20 primer z Bernardom Vajdičem in Mitjo Dragšičem. Uspelo mu je izboljšati točke predvsem v slalomu, ki ostaja njegova najljubša disciplina. Cilje za naprej usmerja tako disciplinirano kot do sedaj. Ostati želi na vrhu slovenskega smučanja in opraviti še zadnje obveznosti študija. Filipova sestra A. MAŠA je uspešna športnica A. Maša je zagotovo tista, ki jo trdo delo svojega brata Filipa spremlja že celo življenje. Marsikatero ravnanje je vzorniško povzela po bratu in tudi udejstvovanje v športu je del njenega vsakdanjika. Deskanje ji poleg glasbe, plesa in atletike polni obšolske aktivnosti. Pred kratkim, 24. marca, je kot dijakinja drugega letnika gimnazije v Slov. Konjicah, na državnem prvenstvu srednjih šol v deskanju in alpskem smučanju osvojila odlično tretje mesto v deskanju na snegu. Je tudi redna udeleženka naših športnih druženj, Filip pa se športnih dogodkov zaradi obilice treningov in tekmovanj udeleži le občasno. Tim ŠRD SWATYCOMETOVI ŽAN ZAGOMILŠEK V februarju 2011 je češki Liberec gostil Zimski OFEM - Olimpijski festival evropske mladine - LIBEREC 2011. Te mladinske olimpijske igre so vsaki dve leti, nastopajo pa tekmovalci, stari od 14 do 18 let. Tekmuje se v vseh zimskih olimpijskih disciplinah, od alpskega smučanja, drsanja in do hokeja na ledu. V 33-članski slovenski odpravi je bil tudi član ŠRD SWATYCOMET Žan Zagomilšek. Žan je bil izbran v 4-člansko kadetsko reprezentanco Slovenije v nordijski kombinaciji. Na igrah je nastopil v posamezni tekmi, skok na 90-m skakalnici in tek na 7,5-km progi, in osvojil zelo solidno 24. mesto ter bil po rezultatu drugi Slovenec. S tem rezultatom si je priboril tudi mesto v dvočlanski ekipi na ekipni tekmi, kjer je z Borutom Mavcem zelo dobro nastopil in dosegel 6. mesto, takoj za favoriziranimi tekmovalci iz Nemčije, Avstrije, Finske, Rusije in Francije. TALENTI SVEN ZAGOMILŠEK Naslednje leto bodo v avstrijskem Innsbrucku 1. ZIMSKE MLADINSKE OLIMPIJSKE IGRE in Žan bo, če bo tako nadaljeval, zelo verjetno udeleženec teh iger. S teh iger je Žan prišel z zelo dobrimi občutki, saj, kot je povedal, biti udeleženec takšnih iger je nekaj posebnega, ko na vsakem koraku čutiš olimpijski duh. Češki organizatorji so se zelo potrudili pri organizaciji tega tekmovanja in kot je povedal, so se vsi tekmovalci in spremstvo zelo dobro počutili. 10-letni Sven Zagomilšek, prav tako član ŠRD SWATYCOMET, je po doseženih štirih srebrnih in dveh bronastih medaljah na državnih prvenstvih končno z ekipo SSK Velenje v Tržiču 12. februarja 2011 osvojil naslov državnega prvaka v smučarskih skokih D-11 let. Sven je prav tako osvojil 3. mesto in bronasto medaljo na posamezni tekmi. Boljša od njega sta bila samo člana SSK Triglav Kranj. Športno rekreativno društvo SWATYCOMET jima želi uspešen zaključek sezone! Tek za začetnike ali pri povišani telesni teži Na kaj morate biti pri teku še posebej pozorni, če ste začetnik ali ste začeli teči po daljšem tekaškem odmoru? Če boste že na začetku tekli prehitro, se boste kmalu morali ustaviti. Motivacija za tek vam bo hitro padla. Na začetku je izrednega pomena, da tečete nekoliko počasneje in iz tedna v teden podaljšujete dolžino teka. Tek naj bo užitek in ne borba po čim boljšem času. Ogrevanje in ohlajanje z razteznimi vajami naj bosta sestavni del vsakega treninga. In če tehtate preveč? Cilj vadbe naj bo, da ostanete motivirani, da vam vadba postane užitek, način življenja in ne nujno zlo. Ne poskušajte za vsako ceno preteči več, kot vam omogoča vaše trenutno psihofizično stanje. Vadba, še posebej v začetnih korakih, ne sme biti kot tekma. V procesu hujšanja, če imate slabo kondicijo, je zelo priporočljiva hoja po razgibanem terenu, da pridobite malo kondicije. Šele po nekaj tednih začnite s kombinacijo hoje in lahkotnega teka, nato pa vse manj hoje in večteka, dokler ne boste pridobili toliko kondicije, da boš z užitkom počasi tekli. Vadite 2-3 x tedensko. Vključite lahko tudi kolesarjenje. Vadba s polnim želodcem ni priporočljiva. Zadnji obrok zaužijte 2-3 ure pred vadbo. Nato pa sledi lahka večerja. V športu je treba uživati in prav zaradi tega je potrebno začeti z vadbo postopoma. Tako hoja kot tek naj bosta v pogovornem tempu. To pomeni, da se lahko med vadbo še pogovarjate, brez zasoplosti, in s tem ohranjate ritem dihanja. Povzeto po: http://tecemo.aktivna.si/nasveti/ Alenka Mrzdovnik 21 SWATYCOMETOVI TALENTI Predstavljamo zaposlene, ki se ukvarjajo s športom ARIF DURAKOVIĆ Arif je star 28 let in je pri nas zaposlen od leta 2007. Dela v enoti Flex v Zrečah kot upravljavec stroja 1. Poleg službe se aktivno ukvarja še s tekom. Svoj debitantski nastop je imel leta 2008 ravno na COMETOVEM teku. Trenira vsak dan, mesečno preteče od 350 do 450 kilometrov. Od lanskega leta trenira pod mentorstvom trenerja iz Maribora. Zaradi preslabe športne infrastrukture v svojem kraju se ob vikendih vozi v Maribor na treninge. Nekaj njegovih zadnjih dosežkov V lanskem letu je najbolj ponosen na rezultat z Ljubljanskega maratona (42 km), kjer je dosegel 26. mesto in 11. mesto med Slovenci. Med ostalimi rezultati lahko izpostavi še: 15. mesto na Večernjakovem maratonu v Zagrebu, 8. mesto na Eko maratonu v Mariboru (3. mesto, moški do 30 let), 5. mesto na TF desetki v Domžalah (2. mesto, moški do 30 let), 5. mesto na Blejskem malem maratonu (2. mesto, moški do 30 let), 6. mesto na Maratonu državnosti v Celju (3. mesto, moški do 30 let), 5. mesto na Teku za zdravje v Celju (2. mesto, moški do 30 let) in druge. PREROKBA PODJETJU ZA 2011 V lanskem letu se je udeležil še maratona v Rimu, kjer je zaradi slabega zdravja zasedel 392. mesto (od 10.000 prijavljenih). Pa letos? Letošnje leto je začel delovno. Že 1. januarja je imel trening. Trenira več in bolj intenzivno. Če ne bo kakšnih poškodb in zdravstvenih težav, bi se moralo poznati tudi na rezultatih. Čestitamo mu za vse dosedanje uspehe, voljo, skrb za zdravje in mu želimo varen korak ter veliko dosežkov tudi v tem letu! Alenka Mrzdovnik Prva karta je karta sreče, blagostanja v preteklosti. Sedanjost je stabilna, se pa v prihodnje kažejo začetne neizogibne težave. Izid bo pozitiven, vendar bo potrebno veliko dobrih presoj in potez, s katerimi bomo zaobšli težave. Rojeva se nekaj novega. Podjetje se razvija v dobro, trdno in stabilno podjetje. Stvari prinašajo dovolj denarja, ki bo naložen na vse lokacije. Moja misel Gorazd Bedrač (Keramika/Obdelovalnica) Premiki v naslednjem letu, natančneje v mesecu februarju, za enoto SPE IBO v Mariboru. V tem letu sem zamenjal delovno mesto, ki je zdaj zame dosti boljše in lažje. Boljša se mi zdi tudi postavitev strojev v proizvodnji, ki je bolj smiselna, in izboljšali so se tudi sami stroji. Delovni pogoji so boljši, kot so bili prej. Tudi pri plači se mi nekaj malega pozna. Lahko rečem, da sem zadovoljen, ker se je v tem letu marsikaj uredilo. In tako mora biti. Padlo je božje oko, ki pomeni pogled v prihodnost. Vaša napovedovalka usode 22 NAGRADNA REŠITEV KRIŽANKE (prepisano geslo s kuponom) nam, najkasneje do 1. maja 2011, pošljite v zaprti kuverti. V kupon spodaj dopišite vaše osebne podatke: Ime in Priimek Enota (zaposleni) ali domač naslov (upokojenci): Kuverto lahko oddate osebno v službi IT (Majdi Labotar) ali pa pošljete po pošti na naslov: SWATYCOMET d.o.o., »Za interno glasilo«, Tovarniška 5, 3214 Zreče. PODELILI BOMO TRI NAGRADE. Želimo vam obilo zabave pri reševanju križanke in srečo pri žrebanju. Kupon april 4. NAGRADNA KRIŽANKA KRIŽANKA NAGRAJENCI NAGRADNE KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE SO: 1. nagrada: Ivan DRAKSLER, Boharina 27/a, 3214 Zreče 2. nagrada: Leonida LESKOVAR, Sp. Polskava 231, 2331 Pragersko 3. nagrada: Robert GERLIČ, SPE IBO, Maribor Za prevzem nagrade je obvezna predhodna najava Dušici Založnik (int. 332). Uredniški odbor 23 moj swatycomet GLASILO POSLOVNEGA SISTEMA SWATYCOMET l 100-milijonti izdelek flexa l Predstavite note Flex SC l Družba SWATY-INPO l Sk Avtotehna l Skupščina ŠRD l Skype l Zdravje – tek l SWATYCOMETOVI »talenti«