moj swatycomet Poštnina plačana pri pošti 2ooo Maribor št. 6 - september 2011 LETO II GLASILO POSLOVNEGA SISTEMA SWATYCOMET l Predstavitev Tehničnih tkanin l Hčerins ko podjetje Cobra l Poslovanje z Iranom l Bron za inovacije l Pohod na Krnska jezer bota l Novosti v proizvodnji l Poslovanj Iz vsebine: Poslovanje po enotah Str. 7 Bron za inovativnost Str. 8 in 9 Poslovanje z Iranom Str. 10 in 11 Predstavitev Tehničnih tkanin Str. 12 Novosti v proizvodnji Str. 14 in 15 Hčerinsko podjetje Cobra Str. 18 Pohod na Krnska jezera in Krn Str. 20 in 21 So tisti, ki potujejo, in tisti, ki so nekam namenjeni. Razlikujejo se, a so si vendar enaki. Uspešni imajo pri tem eno prednost: vedo, kam gredo. Mark Caine Swatycometovi talenti Tokrat smo zaposlene vprašali, kaj menijo o našem internem glasilu Moj Swatycomet. MOJ SWATYCOMET je glasilo Poslovnega sistema SWATYCOMET, namenjeno informiranju zaposlenih. Izdaja: SWATYCOMET d.o.o., Titova c. 60, 2000 Maribor. www.swatycomet.com Naslov uredništva: Tovarniška 5, 3214 Zreče Telefon: 03 75 75 360 e-mail: [email protected] Uredniški odbor: Miran Jagodič, odgovorni urednik, Majda Labotar, Iva Mlinšek Lešnik, Alenka Mrzdovnik Sodelovanje pri uredništvu in redakcija: Di@log co Oblikovanje: Carrera, Srečko Fratnik Tisk: Tiskarna Grafika Gracer Naklada: 1500 izvodov, brezplačno 2 Značilnost večine nas je, da živimo za prihodnost. Želja po zagotavljanju srečnega in kakovostnega življenja, tako na osebni kot poklicni ravni, pa pomeni, da moramo za to imeti postavljene jasne, predvsem pa realne cilje in s tem načrtovane poti. Poti, ki nas na koncu pripeljejo do uresničitve naših želja. Ponavadi cilji ostanejo le cilji, če so postavljeni na nerealne osnove, ali na našo nepripravljenost na morebitne izzive in ovire, ki nas čakajo na tej poti. Iskanje poti do cilja, tudi zunaj načrtovanih poti, pomeni za nas poseben izziv, predvsem v smeri, da prva ponujena rešitev tudi ni edina in najboljša. Veliko različnih poti nas lahko pripelje do cilja. V življenju imamo različne cilje in poti do ciljev je veliko, vendar ni toliko pomemben cilj, zelo pomembna je pot, ki jo izberemo. Vizija, izvirnost, ustvarjalnost in domiselnost pa so pot, ki nas pripelje na cilj. Če si ga znamo jasno začrtati, lažje najdemo tudi ustrezno pot, ki nas bo pripeljala do njega. Seveda je tudi dobremu razmisleku in načrtovanju navkljub naša odločitev vedno tvegana. Pri tem je pomembno, da je v danih okoliščinah to najboljša možna rešitev. Še pomembneje pri vsem pa je, da za dosego ciljev, za sabo ne puščamo prizadetih ostalih udeleženih v procesu doseganja naših, pogosto tudi egoističnih ciljev. Ne navsezadnje nas na pomembnost preudarne izbire ciljev in še bolj poti do njih opominjajo minuli neprijetni dogodki v gospodarstvu, politiki in tudi športu. Miran Jagodič, odgovorni urednik enskogli v jes odatna i o l R g a o n R 1. D išic ice na niških h 3. oktobra 201 i Dušici it č Počitn o p r , je edeljka tju ter p oriščen ošnje k zbirali od pon skah v podje t le a z oru. Prijave času bomo snih de na ogla mijan v Marib m a e n k s e lj v im z bja i Da šolskih ila so o h ter Bernard r v času acitet. e pojasn t a i č e ik r n ik v Z tni praz itve kap Založn -novole biri do zapoln o n ič ž i so bo stni iz i termin pa po la naprej. Posebn ostali termini 30 EUR d o , ic in n počit t in term a objek n e d le g ajema Cene n UVODNIK UREDNIŠTVA Str. 4, 5 in 6 BESEDA VODSTVA Spoštovane sodelavke in sodelavci, poletni dnevi so za nami in čeprav se temperature temu vztrajno upirajo, smo že globoko zakorakali v jesenske aktivnosti. Upam, da ste preživeli poletni dopust prijetno in si nabrali nove moči za izzive, ki so pred nami. Obdobje kolektivnih dopustov smo v podjetju tudi letos izkoristili za obsežna vzdrževalna dela obstoječe strojne opreme v vseh proizvodnjah. Poleg vzdrževanj smo proizvodnjo obogatili z novo opremo, ki prinaša večje proizvodne zmogljivosti, boljšo učinkovitost dela in sledi smernicam trendov razvoja v brusni industriji. V največji proizvodni enoti Flex SC v Zrečah smo posodobili pakirnico in zagnali prvo v seriji novih avtomatskih stiskalnic. Z dobavo drugih dveh avtomatov dobavitelj zamuja, pričakujemo jih do konca oktobra. Nove stiskalnice v Flexu pomenijo nov sistem dela, naša pričakovanja pa so visoka. Nove pridobitve so zaživele tudi v proizvodnjah na drugih lokacijah, predstavljamo pa jih v rubriki Novosti v proizvodnji. Na področju poslovanja se nadaljujejo pozitivni trendi. Obseg prodaje v letošnjem letu je na nivoju planiranega in ocenjujemo, da bomo zastavljene prodajne načrte izpolnili tudi na letni ravni. Na drugi strani pa rezultat poslovanja nekoliko zaostaja za planiram, vendar ocenjujemo, da se bomo na letni ravni tudi z rezultatom poslovanja približali želenim vrednostim. V prvih osmih mesecih leta 2011 smo na ravni podjetja ustvarili dobrih 50 milijonov evrov prihodkov od prodaje, kar je nekoliko nad planom, predvsem pa nad doseženim v enakem obdobju lani, ko smo se spopadali še z nezadostnim povpraševanjem. Obseg prodaje v vseh strateških poslovnih enotah dosega ali presega plane, pri tem še posebej izstopajo Tehnične tkanine. Čeprav se nam pomanjkanje naročil danes lahko zdi že zelo oddaljena preteklost, ki se ne more ponoviti, je realnost seveda drugačna in zavedati se je moramo na vsakem koraku. Povečan obseg dela moramo sprejeti z odprtimi rokami ter vedno stremeti k novim in boljšim rešitvam. Podopustniški čas, tako kot vsako leto, namenjamo pripravi planov za prihodnje poslovno leto. Letos je poleg planov za leto 2012 ponovno na vrsti priprava strategije razvoja za naslednje štiriletno obdobje. Po letu velikih sprememb v 2010, ki so jih prinesle združitev podjetij in selitve proizvodnje, ter letošnjih obsežnih aktivnosti za optimalnejše delo na vseh področjih, med katerimi moramo izpostaviti uvajanje novega proizvodnoinformacijskega sistema na mariborski lokaciji, se bomo v prihodnje več ukvarjali s strateškimi razmisleki. Čeprav so operativne zadeve nikoli dokončana zgodba, smo z do sedaj opravljenim delom postavili trdne temelje, ki nam omogočajo, da se posvetimo pripravi prihodnje strategije, brez katere ni razvoja in dolgoročne uspešnosti. Z oblikovanjem strategije bomo začrtali smer razvoja v naslednjih štirih letih, si postavili cilje ter opredelili naloge za njihovo doseganje. Na tem mestu sem že večkrat zapisal, da smo za uspešnost podjetja odgovorni vsi zaposleni, tokrat pa naj dodam, da so vedno dobrodošle tudi ideje iz vseh sredin. Tudi letos smo se izkazali na državnem tekmovanju za najboljše inovacije in prejeli bronasto priznanje. Čestitke vsem nagrajencem in veliko dobrih idej tudi v prihodnje! Aleš Mikeln, direktor družbe Swatycomet 3 POSLOVNE STRANI SPE Flex SC: Intenzivne aktivnosti na vseh področjih Kolektivni dopust smo končali in ponovno maksimalno zagnali delo na vseh področjih. Dela nam ni in nam ga letos tudi ne bo zmanjkalo. Temeljita vzdrževalna dela Kolektivni dopust smo v enoti izkoristili za temeljita vzdrževalna in obnovitvena dela na strojni opremi, v flex pakirnici smo uvedli dodatni transportni trak ter s tem povečali pretočnost. Hkrati smo med tem časom instalirali del nove avtomatske stiskalnice, ki prvič ni hidravlična, ampak je električna, torej tišja in ekološko bolj primerna. Njeno učinkovitost bomo hitro ugotovili. Čas poslovnih obiskov Prodajne aktivnosti so v pospešenem tempu. Prihaja čas poslovnih obiskov in priprave poslovnega načrta za naslednje leto. V zadnjem času sta bila na obisku oba največja kupca naših izdelkov: Bosch in SB&D. Oba imata željo po nadaljevanju dolgoročno zastavljenega sodelovanja. Z Boschem začnemo nov prodor na trg ZDA, s SB&D pa ob obstoječih trgih tudi na trg Južne Amerike. V hiši smo imeli tudi vodstvo turškoameriškega podjetja, ki planira velik prodor na turški trg z našim flexom. Težave z dobavnimi roki V obeh enotah Flex SC imamo težave z dobavnimi roki. Ti so predolgi s poslovnega vidika, žal zamujamo s potrjenimi roki, žal tudi zaradi prevelike odsotnosti z dela. Sami bomo morali bolj skrbeti za svoje zdravje, saj je tovrstna odsotnost nenormalno visoka, previsoka! Priprava planov za leto 2012 Začenjamo s planskim procesom. V letu 2012 je predvidena nekaj odstotna rast flexa in fleksibilnega programa. Sestavni del je tudi potreba po investicijah v dodatne kapacitete. Te so nujne za dvig kapacitete, produktivnosti in prodaje ter zadržanje poslovne uspešnosti, ki jo lastnik zahteva. Iztok Rozman, direktor SPE Flex SC Moja misel JOŽEF KURNIK, Prodaja, SPE IBO Maribor Imeti svoj časopis je izredno pozitivno za kolektiv in delavce, da so obveščeni o ključnih zadevah. To se mi zdi zelo demokratičen način obveščanja. Teme, ki so zbrane za Mojo misel, so zelo celovite in zanimive, ker zajemajo aktualno stanje. Pri časopisu bi bil kdaj pripravljen sodelovati tudi sam. V tem podjetju delam že 38 let, zato bi mi bila zanimiva tudi tema ali rubrika o tem, kako je bilo nekoč, torej zgodovina Swatyja in zgodovina Cometa. 4 MOS 2011 Letos smo se predstavili na Mednarodnem obrtnem sejmu MOS v Celju le s prodajnim razstavnim prostorom. Kljub manjšemu obisku smo lahko s prodajo na sejmu zadovoljni. Za izvedbo prodaje je bila zadolžena naša industrijska prodajalna iz Zreč. Iztok Rozman POSLOVNE STRANI SPE IBO: Izvedli smo cenovno repozicioniranje izdelkov ter v Keramiki in Bakelitu zagnali nov informacijski sistem Strateška poslovna enota Industrijska brusna orodja je v mesecih juniju, juliju in avgustu realizirala promet v višini 4,016 mio evrov, kar je 5,9 % bolje kot načrtovano. Žal je potrebno ugotoviti, da rezultat še vedno ni pozitiven. Glavni vzrok so bili stroški v proizvodnji kakor tudi skromna razlika v ceni na področju Keramike na tujih trgih. Po pripravi sistema predkalkulacij smo v poletnih mesecih analizirali stanje po tržiščih in kupcih. Na osnovi informacij o profitabilnosti izdelkov so bile sprejete odločitve in izvedeno cenovno repozicioniranje. Hkrati se nadaljuje povečanje aktivnosti na terenu, predvsem pri končnih kupcih, ki so uporabniki naših brusov. Obseg prodajnih projektov – to so potencialni novi posli, ki so v fazi predstavitev, testiranj in dogovorov – znaša 4,6 mio evrov in le-ti naj bi tudi predstavljali naše delo v naslednjem letu. Aktualni prodajni projekti, ki so zaznamovali aktivnosti v poletnih mesecih, so: Outokumpo Finska – železarne in valjarne, Metal Ravne Slovenija – železarna, SiKaB Švedska – livarne, Wintersteiger Avstrija in Elan Slovenija – smučarska industrija, Trinec Češka – velike rezalke. V proizvodni enoti Superabrazivi potekajo aktivnosti na področju kovinske vezi, dokupnega programa in CBN brusov v keramični vezi. Po predstavitvi razširjenega asortimana sledijo delavnice za prodajne tehnologe in najpomembnejše kupce. Proizvodna enota SS, OOM in Magnezit v Oplotnici nadaljuje z optimizacijo poslovanja, ki se sedaj nadaljuje na področju programa Ognjeodporni materiali. Cilj je predvsem povečanje obsega prodaje na nivo, ki bi omogočal konkurenčnejši položaj. V proizvodni enoti Keramika in Bakelit smo začeli z delovanjem novega Proizvodnega informacijskega sistema (PIS). Najprej s 1. 9. 2011 z odpiranjem novih začasnih matičnih podatkov izdelkov ter nato z razpisovanjem komercialnih delovnih nalogov. Kmalu zatem smo dočakali velik dan in 19. 9. 2011 razpisali prvi delovni nalog v proizvodnji na področju Keramike. Še enkrat gre ponoviti, da bo PIS omogočal povečanje učinkovitosti proizvodnih operacij in procesov, kar se kaže v boljšem izkoristku proizvodnih virov, natančni dobavi, hitrejšem obračanju zalog in izboljšanju denarnih tokov. Na področju ekologije po obdobju meritev, analiz in priprav projekta pričenjamo z realizacijo potrebnih investicij za uskladitev z novimi evropskimi zahtevami. Aktivnosti bodo potekale še v prvi polovici naslednjega leta. Ob aktivnem letu 2011 pričenjamo s planiranjem leta 2012 kakor tudi s pripravo srednjeročne strategije do leta 2015. Verjamem, da se bomo vsi potrudili in soustvarjali našo prihodnost. Matjaž Merkan, direktor SPE IBO Moja misel LOLITA ŠEROD, Prodaja SPE Flex SC, Zreče Presenečena sem bila nad imenom časopisa “Moj Swatycomet”, ki naj bi, po moji oceni, bil namenjen dvigu pripadnosti zaposlenih podjetju. Seveda je za tovrstni efekt potrebnih več dejavnikov. Izjave se mi zdijo brez dlake na jeziku in všeč mi je, ker ni cenzure. Več informacij bi pričakovala s strani Športno rekreativnega društva; o delovanju sekcij, z informacijami in povabili, da se zaposleni bolj vključujemo in družimo, ker nam podjetje to nudi. Več fotografij bi si želela z naših neformalnih druženj. 5 POSLOVNE STRANI SPE Tehnične tkanine: Poslovanje v poletnih mesecih Zadovoljni smo z obsegom prodaje in rezultatom poslovanja v poletnih mesecih. V juliju smo imeli tudi zaposleni v SPE TT teden dni kolektivnega dopusta, v avgustu pa smo obratovali vse dni. Tedaj namreč konkurenca v Italiji počiva in mi izkoristimo njihovo odsotnost. Naložbe Montirali smo še en samopobiralni sistem in ob tem reševali še prisotne probleme v obratovanju dosedanjih naprav. Kolegi iz konstrukcije in ARM so opravili veliko delo, kajti danes tudi že tretji pick-up dobro deluje. Na snovanju je bil montiran dvižni manipulator, s katerim bo olajšano fizično delo. Poteka poskusno obratovanje. Postavljen in zagnan je nov kompresor in pripravljen prostor z vsemi povezavami za postavitev dveh novih tkalskih strojev, ki jih bomo montirali konec septembra. V tkalnico bomo vnesli novo, še bolj tehnološko izpopolnjeno generacijo airjet strojev. Kadri Število zaposlenih je višje od planiranega, kajti tudi proizvedena količina je za 20 % nad planirano. Od začasno zaposlenih preko agencij za posredovanje dela bomo izbrali najprimernejše in tem bo omogočeno delo v naši sredini tudi v bodoče. Tudi s študenti smo si pomagali v teh mesecih. Le tako smo lahko omogočili koriščenje dopustov in pokrili visok bolniški stalež. Bolniška odsotnost Vsakič poudarjamo visok delež bolniške v enoti. Tudi v poletnih mesecih je v proizvodnji znašala preko 15 %, kar pomeni stalno odsotnost 12 delavcev. Od 82 redno zaposlenih imamo 9 delavcev z invalidsko kategorijo, vsaj 10 jih ima razne zdravstvene omejitve. Krojenje triizmenskega dela je zaradi tega oteženo. Stroški poslovanja Priča smo stalnemu višanju stroškov, kar nas sili v izkoriščanje možnih notranjih rezerv. Stroški surovin so najvišji od vseh, zato nas vsaka podražitev močno prizadene. V tem poletju so se podražile steklene niti, oljni papir in apretura za fasadno mrežo. Težko omejujemo tudi stroške ekologije, ki so v TTK zaradi vrste odpada in ravnanja z emisijami zelo visoki. Kaj nas še čaka letos? Aktivno delo na rekonstrukciji impregnacijskih linij, ki bo zahtevalo vključevanje proizvajalcev linij in visoko vlaganje. A posegi so nujni, saj direktno vplivajo na kakovost mrežic. Glede na deloma sezonski značaj brusne industrije pričakujemo rahel upad naročil do konca leta. Marija Metličar, direktorica SPE Tehnične tkanine Priprava dela skrbi za naročanje surovin, obdeluje naročila kupcev in pripravlja vso potrebno dokumentacijo za proizvodni proces. Moja misel DARIO MEZGEC, Superabrazivi, SPE IBO Maribor Časopis mi je všeč. Vsebin je dovolj in zajemajo veliko različnih področij. Časopis ponavadi preletim, ustavim se pri meni najbolj zanimivih temah, ki jih potem v celoti preberem. Poleg poročanj preko časopisa pa bi si želel nekatere stvari in lokacije kdaj videti tudi v živo. 6 Poslovanje z materiali, surovinami, rezervnimi deli in gotovimi izdelki za PE Tehnične tkanine opravlja služba logistike. Delovodja Vera Zidanšek s sodelavci obvladuje skladišča materialov in izdelkov ter pripravlja odpreme izdelkov do kupcev. Vodja proizvodnje Dušan Jager z delovodji: upravljanje z zaposlenimi, nadzor nad opravljenim delom in izvedbo planiranega InovaTIVNOST INOVAtinvost Regijsko srebro dobilo barvo brona na nacionalnem izboru Inovatorji Swatycometa dobili povabilo v Ljubljano. Gospodarska zbornica Slovenije je 20. septembra že devetič zapored nagradila inovativna podjetja ter inovatorje v podjetjih in javnih raziskovalnih zavodih. Na svečani podelitvi priznanj je bilo podeljenih 12 zlatih, 23 srebrnih in 11 bronastih priznanj ter 2 diplomi. Na spomladanskih regionalnih izborih je sodelovalo 243 inovacij in 777 inovatorjev. Naša, s srebrom nagrajena inovacija na izboru ŠGZ je tako v nacionalnem finalu prejela bron. »Industrijska rezalka, premera 1000 mm in 1200 mm« je v družbi ostalih inovacij dostojno zastopala našo družbo, zavedati pa se moramo, da je po ocenjevalnih kriterijih zaostajala samo v postavki dosežene gospodarske koristi, saj je dejansko še v fazi zahtevnih testiranj. Zaradi službenih obveznosti v tujini se podelitve niso mogli udeležiti Aleš Semprimožnik, Andrej Lobnik, Milan Onič in Vili Potočnik. Igor Zver, Peter Javoršek in Bojan Rambaher pa smo v družbi direktorja Aleša Mikelna z veseljem prisluhnili izvirno in domiselno pripravljenemu programu slavnostne podelitve. Razvojni center RC Simit Po vpisu v sodni register 30. maja 2011 je družba RC Simit d.o.o. upravičila svojo ustanovitev še s podpisom na Ministrstvu za gospodarstvo, ki je potrdilo sofinanciranje EU. Tako so bile pravnoformalne aktivnosti v zvezi z raziskovalno-razvojno družbo junija opravljene. Družbo RC Simit je ustanovilo 14 podjetij, konkretno sodelovanje pa je dogovorjeno tudi z Inštitutom za kovinske materiale in tehnologije ter Inštitutom Jozef Stefan. SWATYCOMET je v RC Simit soustanovitelj in družbenik z 12-% deležem. PE Maribor 2 je torej ena od 12 poslovnih enot, delujoča na lokaciji Titova 60, Maribor. Danes je v PE Maribor 2 zaposlenih 6 vodilnih raziskovalcev. Osnovni dejavnosti RC Simita sta raziskovanje in razvoj (R&R). Najpomembnejša procesa pa bosta: - proces izvajanja R&R storitev, - proces nabave blaga in storitev za R&R. Sedaj v začetni fazi so aktivnosti PE Maribor 2 usmerjene v razvoj in raziskave za keramiko, plani za prihodnost pa so usmerjeni tudi na področje SA in bakelita. V septembru je bila realizirana prva investicija, t.j. obdelovalni stroj Tasikawwa, NEX 110. Operacijo sofinancirata Ministrstvo za gospodarstvo in Evropska unija – Evropski sklad za regionalni razvoj. Iva Mlinšek Lešnik, direktorica Poslovne enote Maribor 2 Obljuba lanskega leta je izpolnjena. Zgolj iz radovednosti poglejte obljubo v našem internem časopisu Moj Swtycomet, junij 2010, str. 16. In lep pozdrav do decembrskih MI novic. Iva Mlinšek Lešnik Že maja so se začeli resni in konkretni razgovori za predvidena sodelovanja na ravni R&R z raziskovalci. Naši nagrajenci v družbi s predsednikom ocenjevalne komisije dr. Borutom Likarjem in odgovorno za področje inovacij na GZS Simono Rataj. 7 POSLOVANJE Z IRANOM Iran – drug svet Swatycomet spada med največje slovenske izvoznike v Iran. S podjetjem Nazari Manesh smo pričeli sodelovati pred 20 leti, sama pa z Iranom poslujem že 12 let. Islamska republika Iran, do leta 1935 Perzija, je ena najstarejših civilizacij na svetu. Leži v jugozahodni Aziji, med Kaspijskim morjem na severu in Perzijskim zalivom na jugu. Je približno tako velika kot 20 Slovenij in ima cca. 78 mio prebivalcev. Arabci so, ob vdoru v Azijo, versko spreobračali mnoga ljudstva, tako tudi Perzijce. Arabci so suniti, Perzijci pa šiiti, kar pomeni veliko razliko. Razlikuje se tudi štetje let. Za Perzijce je velika žalitev, če jim rečemo Arabci, zato moramo biti na to še posebno pazljivi, saj so Perzijci izredno ponosni na svojo zgodovino. Avtorica članka pred trgovino z izdelki domače obrti V začetku 20. stoletja, pod vodstvom Reze Pahlavija, je razvoj države naglo napredoval. Takrat je bil način življenja v Perziji kot v zahodnem svetu in prav to je motilo zagrizene muslimane z ajatolo Homeinijem na čelu, ki so se temu načinu življenja uprli. Tako je prišlo leta 1979 do revolucije in strmoglavljenja Reze Pahlavija. Nastala je Islamska republika Iran. Nastopilo je obdobje življenja po strogih pravilih islama, ki vlada še danes. Način življenja v Iranu je za nas težko razumljiv, še posebej je težka situacija za ženske. V Iranu je zakon, da morajo biti vse ženske od 12. leta naprej pokrite, na kar te opozorijo 8 že pred izstopom iz letala. Nositi morajo ohlapna oblačila, ki segajo čez boke, ne smejo imeti golih nog, ličenje ni zaželeno. Res pa je, da se je situacija v Iranu že ˝modernizirala˝. Tako lahko vidiš po zadnji modi naličene ženske, mlada dekleta, ki nosijo kratke jakne (sicer preko daljše tunike, pa vendar), in celo ženske v natikačih. Zame kot žensko je težko razumljivo, da je ženska v družini v Iranu zelo pomembna ter spoštovana in ima doma glavno besedo. Po drugi strani pa so že na letališču posebni vhodi za ženske, v avtobusu je za ženske rezerviran zadnji del in četudi je prvi del avtobusa popolnoma prazen, nobena ženska ne sme tja. Tudi šolajo se dečki in deklice ločeno, druženje, kot ga poznamo med mladimi mi, je prepovedano. Tako kot je prepovedan ples. V zvezi s plesom nam je naš poslovni partner pokazal video spot, ki so ga posneli mladi fantje v znani restavraciji v Teheranu. Gre za moderno glasbo, video pa vsebuje elemente plesa in petja. Vsi so spodobno oblečeni, v dolgih hlačah, v dolgih rokavih. Fantje so ta video poslali preko satelita v svet. Ko so oblasti ugotovile, kje je bil video posnet, so hotele restavracijo zapreti. Povedali so nam, da če bi se to zgodilo nekaj let prej, bi mladi fantje pristali v zaporu. Enostavno nepredstavljivo! Jutro v Teheranu Res pa je, da se javno in zasebno življenje v Iranu zelo razlikujeta. Ljudje v svojih domovih živijo svoje življenje, se zabavajo, ženske niso pokrite in so, če jim finančna situacija to dopušča, oblečene po zadnji modi, mladina se druži, vendar stran od oči javnosti. Sama z Iranom poslujem že 12 let. Marsikdo me vpraša, kako so me sprejeli kot žensko, pa lahko rečem le, da lepo. Res pa je, da si moraš ustvariti avtoriteto in imeti zelo dobre živce. Držati se moraš pravil, ki vladajo v Iranu. Prvo pravilo zame je, da ne smeš razmišljati, kot razmišljamo mi, ampak se moraš vživeti v njihov način razmišljanja. Zadeve, ki so pri nas logične in same po sebi umevne, Predstavniki Swatycometa in bratje Nazari Manesh POSLOVANJE Z IRANOM v Iranu ne veljajo. Sicer je internet v Iranu razširjen, vendar nadzorovan in zaradi tega večina komuniciranja poteka preko telefona. Takšnega telefonskega razgovora si ne smete predstavljati kot telefonski razgovor z npr. Nemci, ki so racionalni. Ne, Iranci si vzamejo čas in vsako stvar nekajkrat ponovijo. Tako so takšni razgovori zelo dolgi, trajajo tudi po eno uro. Upoštevati je potrebno tudi dejstvo, da kadar Iranci kaj potrebujejo, je to potrebno narediti takoj, najbolje včeraj, če pa kaj potrebujemo mi, si vzamejo čas. Zmeraj najdejo kak izgovor, zakaj nekaj še ni urejeno. Birokracija je v Iranu izredno zapletena. Poslovanje z bankami in carino zahteva posebne spretnosti in dobro poznavanje razmer. Tako je za nas praktično nemogoče delati brez iranskega predstavnika. Stisk roke po podpisu pogodbe Podjetje Swaty je že pred 20 leti pričelo sodelovati s podjetjem Nazari Manesh, ki ga vodijo štirje bratje. Le-ti so izredno iznajdljivi in izvrstni poznavalci trga ter razmer. Vsak od bratov je zadolžen za določeno področje, ki ga 100-% obvlada. Tako se medsebojno dopolnjujejo. Iz leta v leto našega poslovnega sodelovanja nam je uspelo povečati obseg prodaje in ga spraviti na zavidljivo raven. Tako spada podjetje Swatycomet med največje slovenske izvoznike v Iran. V zadnjem času prihaja, zaradi napete politične Trgovina z našimi izdelki na bazarju situacije v Iranu, do zmeraj ostrejših sankcij EU proti Iranu. Žal pa je tako, da te sankcije prizadenejo tudi nas kot izvoznike. Tudi naše podjetje se je znašlo v težavah zaradi blokade poslovanja z določenimi iranskimi bankami. Na srečo smo jih s skupnimi močmi uspešno premagali. Je pa plačilni promet z Iranom še zmeraj otežen, kar predstavlja še posebej velik problem pri poslovanju s podjetji v državni lasti. Po združitvi podjetij Swaty in Comet v lanskem letu smo se v dolgotrajnih poslovnih razgovorih dogovorili o generalnem zastopstvu na iranskem trgu in podpisali pogodbo, ki bi nam jo naša konkurenca prav gotovo zavidala. Visoka kvaliteta naših izdelkov, visoko kvalificiran strokovni kader, dober servis kupcem in spretnost naših poslovnih partnerjev so doprinesli k izredno visokemu tržnemu deležu. Seveda pa dobri rezultati poslovanja predstavljajo za celotno ekipo Swatycometa veliko obvezo, saj želimo dobro ime na iranskem trgu ohraniti in ga v prihodnje še okrepiti. Katja Jurkovič Urleb, področni vodja prodaje SPE IBO Moja misel ROBERT KOLAR, Logistika, Skladišče kov. in elektro materiala, Zreče Časopis mi je všeč in se mi zdi zanimiv. Preberem celoten časopis, brati pa ga vedno pričnem od zadaj naprej. Zanimivi so mi športni dogodki, želel pa bi si še več intervjujev z delavci in še kakšen vic. V rubriki, kjer se predstavljajo enote, čakam, kdaj bo na vrsti tudi Logistika in skladišče. Fotografij se mi zdi premalo, nekateri teksti pa se mi zdijo preveč dolgovezni. Pri tekstih bi upošteval pravilo manj je več. Moja misel BARBARA TOPLAK, SWATY-INPO, Skladišče GI, Maribor Časopis mi je všeč. To je za nas nekaj novega in všeč mi je, da obstaja. Vsebine so dobre, želela bi si mogoče le več slik z izletov, druženj in podobno. Ko dobim časopis, ga najprej prelistam, ko pa si vzamem čas, ga preberem celega. 9 PREDSTAVITEV ENOTE PE Tehnične tkanine Pred 35 leti je takratni Comet kupil Opekarno v Ločah, ki je delovala z visokimi obratovalnimi stroški. Ob ugašanju opekarstva je vzpostavil proizvodnjo armirnih mrežic za bruse, kajti vse večja proizvodnja flexa v Zrečah je narekovala takšno odločitev. Mrežice namreč dajo brusnemu izdelku, ki je izpostavljen visokim obratom, potrebno varnost. Uspešen razvoj programa mrežic za armiranje brusnih izdelkov sloni predvsem na pridnosti delavcev, ki so se bili pripravljeni učiti, in na inovativnosti zaposlenih v tej sredini v vseh preteklih letih. Proizvodni program Danes dosegamo blizu 1 milijon m2 proizvodnje na mesec. Glavnino izdelkov predstavljajo impregnirani stekleni diski za brusno industrijo. Preko 50 % proizvedenega porabi Swatycomet v svojih izdelkih, rezalkah in brusnih ploščah. Preostalo prodamo drugim proizvajalcem brusov po svetu: v Avstrijo, Češko, Italijo, Argentino, Poljsko … širše okolice. Zaposleni imajo različne poklice, prav vsem pa je lastno to, da so se priučili dejavnosti, ki jo opravljajo. Večina zaposlenih zna opravljati več delovnih opravil, bodisi na snovanju, tkanju, impregnaciji ali izseku. Zaposleni v PE TTK delujemo kot ena velika družina. Na to vsekakor vplivajo dislociranost, drugačnost proizvodnega programa in značaj velikosti. Z razvojem avtomatskih strojev za izdelavo brusov so se povečale tudi kakovostne zahteve za mrežice. Proizvodni program se je bistveno spremenil, v zadnjih letih tudi zaradi porasta tanjših rezalk in zaostrenih pogojev glede varnosti izdelkov. Snovanje in tkanje Delo poteka v treh izmenah. Na snovalnem stroju in 32 tkalskih strojih dela v vsaki Poleg izdelkov za bruse proizvajamo že vrsto let tudi mrežo za fasade. Fasadni sistemi Jubizol in Demit so danes znani kot najprimernejši, saj delujejo izolativno. Lastnost fasadne mreže je v tem, da preprečuje razpoke in da v cementnih medijih ne izgubi odpornosti. To omogoča poseben kemijsko odporen premaz. Izdelki za filtriranje aluminija predstavljajo majhen del naše prodaje. Glede na dokaj visoko temperaturno vzdržljivost steklenih niti je mogoča njihova uporaba za filtriranje Al taline. Tkanine za kompozite: majhen del surovih tkanin v tkanju tipa platno gre v uporabo za armiranje kompozitov. Zaposleni v PE Tehnične tkanine V PE Tehnične tkanine je trenutno 82 redno in 16 začasno zaposlenih delavcev. Občasno si pomagamo tudi s študentskim delom. Približno polovica zaposlenih je doma iz Loč in bližnjih zaselkov, preostali pa prihajajo iz 10 izmeni 6 delavk z vzdrževalci. Njihovo delo zahteva natančnost, spretnost in sposobnost zaznavanja. Steklena nit je namreč sestavljena iz velikega števila drobnih filamentov in z njimi je potrebno znati ravnati. Prav tako je nujno poznavanje delovanja treh generacij tkalskih strojev, od tistih s povsem mehanskim delovanjem do visokoproduktivnih air-jet strojev, ki jih vgrajujemo v zadnjih letih. Impregnacija je nikoli dokončana zgodba Priprava fenolne smole in delo na impregnacijskih linijah zahtevata poznavanje Marija Metličar, direktorica SPE Tehnične tkanine delovanja krmiljenja opreme ter osnov kemizmov fenolnih smol. Upravljalci teh strojev so v TTK le moški. Delajo v dveh ali treh izmenah, vselej 2 na posamezni liniji. Tehnologija impregnacije je nikoli dokončana zgodba, zato lahko opravljajo to delo le tisti z izostrenim občutkom za kakovost impregnirane tkanine. Izsekovanje zaposluje največ delavcev 7 izsekovalnih strojev deluje v dveh ali treh izmenah, na vsakem stroju delata 2 delavca. Izjema so stroji s samopobiralnim sistemom za manjše dimenzije, kjer zadošča le en delavec. Upravljalci izsekovalnih strojev tesno sodelujejo z vzdrževalci, kajti le skupna skrb za kakovost izsekanega izdelka je jamstvo za to, da kupec dobi, kar želi. ost Cilji za prihodn za kakovosti mrežic • Nadaljnji razvoj 2 brez bruse ečno 1,2 mio m es m i at aj zv oi Pr • enj nadaljnjih grad me nosti strojne opre • Dvig produktiv alskih enjavami starih tk za 20 % z zam izgub in s skrajšanjem i m vi no z v je ro st di lovnega časa zara efektivnega de zacijskih vzrokov okvar in organi az odnega program zv oi pr v te iri zš Ra • novimi izdelki gojev znih delovnih po • Ustvarjanje prija za zaposlene PREDSTAVITEV ENOTE Delovni pogoji V PE Tehnične tkanine je še vedno mnogo fizičnih naporov. Dvigovanje in prenašanje bremen utruja naše delavce. V teh dneh poteka poskusno delovanje manipulatorja za vlaganje navitkov v snovalni stroj, nadaljevali bomo z reševanjem obremenitev na impregnaciji in ostalih področjih. Zaposleni v tkalnici so izpostavljeni visokemu hrupu, ki ga ustvarjajo tkalski stroji. Uporaba vlitih ušesnih čepkov sicer pomaga in zadostuje zakonodaji, a delo v takih pogojih je zelo obremenjujoče. Absorpcija hrupa bo strokovno in naložbeno večji poseg, ki nas čaka v naslednjem obdobju. Izjave zaposlenih Tehnologija: stalni razvoj izdelkov, zniževanje stroškov surovin in dviganje učinkovitosti proizvodne opreme Kontrola: nadzor nad kakovostjo impregnirane tkanine z vso pripadajočo analitiko DUŠAN JAGER, vodja proizvodnje: Konec lanskega leta sem nadomestil dolgoletnega vodjo proizvodnje Romana Štukleka, ki je nastopil z zasluženim pokojem. Ker sem bil že prej njegov namestnik, sem del nalog vodje že poznal, zato mi prehod na to mesto pravzaprav ni povzročal nobenih preglavic. Ostale stvari sem hitro osvojil. Sodelovanje z direktorico Marijo Metličar teče zelo dobro, v zadnjem letu se je le okrepilo, saj sva sodelovala že prej. Ker se je v tem letu v enoti močno povečal obseg dela, je veliko mojih aktivnosti bilo namenjenih tudi področju pridobivanja nove delovne sile, saj že nekaj časa delamo na tri izmene. Na tem delovnem mestu se, navkljub novim delovnim odgovornostim, zelo dobro počutim. Upam, da se ob meni počutijo dobro tudi ostali sodelavci, s katerimi se trudim čim bolj korektno sodelovati. ALOJZ KOŽUH, Skladišče gotovih izdelkov: V enoti v Ločah delam že 34 let, to je tudi moja prvih zaposlitev. Od takrat do danes se je res mnogo spremenilo. V takratni Opekarni smo delali še opeko, delali smo v škornjih, najslabše pa je bilo ob dežju, ko se je ilovnati teren razmočil in se spremenil v blato. Po 4 letih dela v Opekarni sem želel oditi, a me takratni šef, g. Černec, ni želel spustiti. Takrat se je Opekarna združila s Cometom, mene pa so premestili na delovno mesto vzdrževalca, kar me je mnogo bolj veselilo. To delo sem zelo rad opravljal 20 let, sedaj pa sem zaradi invalidnosti že 10 let v skladišču. V vseh letih dela v Ločah, se je trikrat zamenjalo ime podjetja, menjal pa sem tudi veliko šefov (upam, da ne zaradi mene :). Najbolj, bi rekel, so se spremenili pogoji dela, ki so bili včasih zelo slabi. Delo mi ni problem, ker rad delam vse, najlepše spomine pa imam na čase vzdrževanja, ker mi je to delo bilo najbolj pisano na kožo. MIRAN KOŠIR, Impregnacija pletiv: V 30 letih mojega dela tukaj sta se zamenjali že dve impregnirni liniji, izsekovalnica (štanca) pa je bila takrat le ena, danes jih je sedem. Ves čas delam le na impregnaciji pletiv. Včasih smo imeli vertikalni sušilnik, v katerem je bilo delo res težko, predvsem zaradi plinov in takratnega sistema napeljave. Iz bivše YU smo dobivali bale pletiv, ki pa so bile za nas zelo majhne, zato smo jih sešili po več skupaj, da smo dobili na koncu eno veliko balo. Kolute pletiv smo poganjali na roko in nogo, danes to poteka avtomatsko. Precej dela je danes v impregnirnici kljub temu še vedno ročnega. Na tem delovnem mestu se počutim dobro, to delo opravljam rad in s sodelavci se dobro razumem. Pri delu na impregnirni liniji sta se mi pred časom pridružila še sina dvojčka Kristjan in Miran. SILVA LAPORŠEK, Snovanje: Ko sem pred 29 leti pričela delati v Ločah, se je program Tkalnice šele zaganjal. Tkati sem se šla učit v Celje v tekstilno tovarno Metka, kjer sem si pol leta nabirala izkušnje, potem pa z delom nadaljevala v naši tkalnici. Bila sem ena prvih tkalk, danes pa sem iz te garniture le še jaz. Zadnjih 10 let zaradi bolezni delam na snovanju niti, a delo tkalke je bilo pestrejše in nekaj posebnega. Delo se je v obdobju mojih 29 let bistveno spremenilo, najbolj napor pri delu, ki je sedaj fizično manj naporen. Spomine imam lepe. Enkrat smo za dan žena ženske v delavnici pustile le vzdrževalca, me pa skupaj odšle iz podjetja. Seveda smo vse delo takoj spravile notri, pogrešili pa nas tudi niso. 11 NOVOSTI V PROIZVODNJI Flex: Dodatni transportni trak z opremo, iz pakirnice v prevzemno skladišče, že opravlja zahtevnejše načine pakiranja. Flex Oblikovalnica: Nova električna stiskalnica za dim. fi 100 in fi 115. TT Loče: Naprava za vlaganje navitkov osnov v cevčnico bo zelo olajšala delo. Sek. surovine in OOM: Nov nadstrešek pred proizvodno halo v Oplotnici. Flex: Nov viličar »Emajzer« za prevoz stalaž je že v polni rabi. V Flexu so dobili še dva nova viličarja. Flex: dozirni bobni za razbremenitev fizičnega dela na M1 in M2 Moja misel Bakelit: Vgrajena pnevmatska strgala za dna in stene mešalcev, ki omogočajo pripravo kakovostnih zmesi brez poseganja operaterjev v nevarno območje delovanja strojev. 12 Flex: Prostori za izsekovanje kovinskih prirobnic so sedaj vzorno urejeni. Hrup ni več problem! ALEŠ SRČIČ, Obdelava, SPE IBO Maribor Časopis je pregleden in mi je všeč. Teme so dobre in po večini zanimive, preberem pa to, kar me zanima. Seveda med te teme spada tudi Moja misel, kjer vidim mnenja zaposlenih o različnih temah. Razmerje med tekstom in fotografijami je dobro, vsega je ravno prav. Ker imamo v naši enoti slabe pogoje dela (vročina v poletnem času, mraz v zimskem), bi mogoče lahko kdaj povprašali zaposlene, kakšne pogoje dela imajo. MI SMO SWATYCOMET Izognimo se nezgodam pri delu V letošnjem letu je bilo v SPE Flex SC 18 nezgod pri delu. V primerjavi z lanskim letom se je število poškodb zmanjšalo. Vse so bile lažje narave. Veliki večini nezgod bi se lahko izognili ob povečani pazljivosti oziroma ob spoštovanju varnega dela. Prav v izogib poškodbam se izvaja usposabljanje iz varstva pri delu. Letos bomo v SPE Flex SC izvedli 320 usposabljanj, prav z namenom, da se število poškodb še zmanjša. Za zagotavljanje varnega dela so bile letos opravljene tudi periodične preiskave delovnega okolja, ki kažejo podobno dobre rezultate, kot so bili že poprej, in to kljub povečanemu obsegu proizvodnje v zadnjem obdobju. Navodila za varno delo so osnovnega pomena za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu na delovnem mestu. Vsebina je prilagojena procesu dela in vsak upravljalec stroja mora biti seznanjen z navodili. Namen varnostnih oznak, ki so nameščene na strojih, je hitro in razumljivo opozorilo. Moramo jih spoštovati in se po njih ravnati. Pomen barv in geometrijskih oblik na varnostnih znakih: • modro/bela barva pomeni izrecno prepoved • rdeče/bela barva pomeni obveznost • rumeno/črna barva označuje pozor oz. nevarnost Upoštevanje navodil za varno delo je dolžnost vsakega zaposlenega na vsakem delovnem mestu! Pravice in dolžnosti delavca Delavec ima pravico in dolžnost, da se seznanja z varnostnimi ukrepi in ukrepi zdravstvenega varstva ter da se usposablja za njihovo izvajanje. Delavec ima pravico in dolžnost dajati predloge, pripombe in obvestila o vprašanjih varnosti in zdravja pri delu. Delavec mora upoštevati predpisane varnostne ukrepe, uporabljati predpisana sredstva in opremo za osebno varnost pri delu ter se odzvati na zdravstvene preglede v skladu z zakoni in predpisi, ki urejajo področje varnosti in zdravja pri delu. Delavec ima v primeru neposredne in neizogibne nevarnosti za življenje ali zdravje pravico ustrezno ukrepati, skladno s svojim znanjem in tehničnimi sredstvi, ki jih ima na voljo, in zapustiti nevarno delovno mesto, delovni proces oziroma delovno okolje. Delavec lahko dela na delovnem mestu oziroma v razmerah, kjer obstajajo večje nevarnosti za poškodbe in zdravstvene okvare, pod pogoji, določenimi s posebnimi predpisi in na podlagi strokovne ocene pooblaščenega zdravnika, da je za to delo zmožen. Do konca leta je v planu izobraževanje »KAKO VARNO ODPRAVLJATI NAPAKE NA STROJU«. Strokovne podlage za izobraževanje pripravlja Baltazar Režabek. Milena Krajnik, Matej Korenjak, Filip Gorjup Moja DORIS KRALJEVIČ, misel KPS – Kuhinja, Zreče Všeč mi je, da imamo svoj časopis. Preberem ga celotnega, najbolj pa me zanima, kaj se dogaja v našem sektorju. Najprej ga prelistam in preberem naslove, potem pa po vrsti preberem vse. Križanko vedno rešim, nikoli pa je še nisem poslala. To nameravam sedaj spremeniti. Všeč mi je rubrika Moja misel, kjer ima vsak zaposlen priložnost povedati, kaj si misli, kratko in jedrnato. Ker je zraven tudi fotografija, lahko tako najbolje vidiš, kdo je kaj povedal, čeprav ga recimo ne poznaš po imenu in priimku. Moja misel DRAGO NAJGLIČ, Keramika-Pečarna (plinska), SPE IBO, Maribor Všeč mi je, da časopis obstaja, saj tako izvemo, kaj se dogaja na drugih delih in lokacijah podjetja. Ker smo ves čas večinoma le na svojih delovnih mestih, tudi o neposredni bližini ne vemo marsičesa. Preberem ves časopis, berem pa ga ponavadi več dni po malo. Zelo zanimive so izjave zaposlenih, kjer točno vidiš, kaj je kdo povedal in deluje zelo pristno. Zanimive so mi tudi druge lokacije, kaj se tam dogaja in kaj povedo ljudje. 13 SKUPINA SWATYCOMET Predstavitev hčerinskega podjetja Cobra Podjetje Cobra GmbH je bilo ustanovljeno junija 1988 kot družba z omejeno odgovornostjo na podlagi ustanovitvene pogodbe med tremi družbeniki: Comet – Zreče, Toroflex – Bayreuth, Zveza slovenskih zadrug iz Celovca. Comet je v preteklosti odkupil delež firme Toroflex in Zveze slovenskih zadrug. rezalnih in brusnih plošč na dveh stiskalnicah, zaposlenih pa je bilo 8 delavcev, pretežno zamejskih Slovencev. Ohranjeni so dokumenti iz tega obdobja, iz katerih lahko razberemo sledeče razloge za ustanovitev hčerinskega podjetja v Avstriji: • vzpostavitev kooperacijskega odnosa med matičnim podjetjem in podjetjem v tujini • koriščenje statusa proizvodnega podjetja v deželi z visokim ugledom v brusni branži • koriščenje prednosti manjšega rizika v Avstriji • večanje tržnih deležev na nemško govorečih področjih, predvsem na tržišču Avstrije • koriščenje cenejših virov financiranja in finančnih ugodnosti Izvor imena Cobra Avtor imena Cobra nam ni znan, kratice pa naj bi pomenile COmetovi BR-usi A-ustria. Hkrati pa naziv predstavlja tudi agresivnost kot prispodobo za dobro kvaliteto brusnih izdelkov. Od klasične proizvodnje do tamponskega tiska etiket V prvi fazi je bila v podjetju organizirana klasična proizvodnja 14 Kmalu se je pokazalo, da proizvodnja v tako majhnem obsegu ne more biti rentabilna, tržne razmere pa so narekovale dobave izdelkov s privatnimi blagovnimi znamkami. Iz tega razloga je bila po kadrovskih menjavah v vodstvu podjetja v letih 1994-1995 ukinjena klasična proizvodnja. Kot nadomestilo je bila ob izdatni pomoči koroške deželne vlade realizirana investicija v tamponski tisk etiket, ki je omogočal fleksibilne menjave proizvodnega programa s tem, da so bili polizdelki proizvedeni v Sloveniji. Rekorden obseg poslovanja v letih 2001-2002 Poleg osnovne dejavnosti je podjetje kot finančni servis aktivno sodelovalo pri investicijskem ciklusu modernizacije proizvodnje v matičnem podjetju, kjer je nastajala moderna, visokoproduktivna proizvodnja brusnih proizvodov. Tako beležimo v letih 2001-2002 rekordno visok obseg poslovanja, ki se je gibal med 14 in 15 milijoni evrov. Poleg instaliranja dodatnih strojnih kapacitet pri tamponskem tisku se je v teh letih Jože Kefer, poslovodja MI SMO SWATYCOMET razvilo sodelovanje tudi s podjetji izven sistema Comet, kar predstavlja še danes pomemben del dejavnosti podjetja. Liberalizacija tržišča in vstop Slovenije v EU Naslednjo prelomnico v razvoju podjetja beležimo v obdobju 20042005. Na eni strani je liberalizacija svetovnega tržišča vedno bolj omogočala prodor poceni izdelkov z Daljnega vzhoda, na drugi strani pa je vstop Slovenije v Evropsko unijo povzročil izenačevanje komercialnih in finančnih pogojev v okviru EU, kar je dodatno oteževalo trgovskoposredniško dejavnost podjetja Cobra. Vzporedno so se v letih 2004-2005 v matičnem podjetju dogajale lastniške spremembe, ki so vplivale na dejavnost hčerinskega podjetja. Potrebne so bile prilagoditve v poslovanju, lahko pa ugotovimo, da so ti procesi dokaj negativno vplivali na vlogo in nadaljnji razvoj podjetja. Obseg poslovanja se je močno znižal, vendar je podjetje kljub temu sorazmerno stabilno in dobičkonosno poslovalo vse do velike krize v letih 2008-2009, ko smo bili prisiljeni uvesti skrajšan delovni čas in zmanjšati število zaposlenih. Dejstvo je, da razvoj tehnologije tamponskega tiska etiket ni šel v korak s časom, konkurenca z Daljnega vzhoda pa povzroča padec prodajnih cen, ki ne pokrivajo več relativno višjih stroškov v zahtevani višini pri tej maloserijski proizvodnji. Pojavlja se tudi problem zamud pri nabavi proizvodov iz matičnega podjetja. Vse to ima za posledico slabšo dobavno pripravljenost in izgubo tržnih deležev. Po drugi strani pa je v nekaterih primerih ta tehnologija še vedno koristna dopolnitev klasične proizvodnje brusnih in rezalnih plošč, predvsem za manjše dobavne količine s privatnimi blagovnimi znamkami in kratkimi dobavnimi roki pri oskrbovanju kupcev v segmentu industrijske porabe. Pri odločitvah o bodočem obstoju in razvoju podjetja bodo igrali pomembno vlogo predvsem strategija matičnega podjetja in njeni cilji na avstrijskem tržišču, kar bo potrebno v naslednjem obdobju na novo definirati. Jože Kefer, poslovodja Spremembe ob združitvi Spremembe ob reorganizaciji matičnega podjetja v enovito podjetje SWATYCOMET v letih 2010-2011 so s seboj prinesle ukinitev določenih proizvodnih programov, kar je vplivalo na dodaten izpad obsega poslovanja v podjetju Cobra. Nahajamo se v prelomnem obdobju Kljub relativno dobremu tržnemu in finančnemu potencialu podjetja lahko za sedanje obdobje rečemo, da se hčerinsko podjetje ponovno nahaja na prelomnici in se poraja vprašanje, kako naprej. 15 EKOLOGIJA IN MI Postanimo ekologi brez meja Društvo Ekologi brez meja je po uspešni čistilni akciji v letu 2010 »Očistimo Slovenijo v enem dnevu« v letošnjem letu organiziralo dve okoljevarstveni akciji: Popis divjih odlagališč in Star papir za novo upanje. Za naslednje leto že pripravljajo veliko vseslovensko čistilno akcijo Očistimo slovenijo 2012! Več o projektu in kako se jim pridružite, poiščite na www.ocistimo.si. Kaj pa lahko za okolje naredimo v vsakdanjem življenju? Odločim se: 1. da ne bom več kupovala vode v plastenkah. Voda v plastenkah je ena od večjih zablod, saj so plastenke zelo škodljive za okolje. Samo lani so jih v ZDA odvrgli več kot 50 milijard! Pitje vode iz plastenke je razvada, ki bi se je morali čim prej znebiti. S seboj raje nosite steklenico iz stekla ali nerjavnega jekla, ki ste jo doma napolnili z vodo. K sreči je v Sloveniji voda iz pipe še vedno dobra! 2. da se bom v trgovino vsakič odpravila s svojo vrečko. 3. da bom več hodila peš, kolesarila ali se vozila z javnim prevozom. Ob upoštevanju nenehnega naraščanja cen goriva in izpustov ogljikovega dioksida, ki jih pridelamo, je o tem vsekakor smiselno dobro premisliti. 4. za majhne spremembe v svojem domu. Začnete lahko s tem, da iz elektrike izključite naprave, kadar jih ne uporabljate, na primer opekač, napravo za kuhanje kave ali mikrovalovno pečico. Tudi računalnik je bolje izključiti, ko ga nehate uporabljati, namesto da se samo odjavite ali ga naravnate na “spanje”. Pri pranju oblačil nastavite nižjo temperaturo, vse običajne žarnice zamenjate z varčnimi. Med umivanjem zob ne pustite, da bi voda tekla v prazno … 5. da bom začela ločevati vse odpadke, tudi organske, in jih kompostirati. Moja misel VALERIJA HOJSKI, Superabrazivi, SPE IBO Maribor Časopis vedno pregledam in preberem. Zaradi selitve znotraj mariborske enote iz enote Bakelita v enoto Superabrazivov me najbolj zanima, kaj se sedaj dogaja tam, kjer sem bila prej. Časopis mi je všeč in všeč mi je, da smo zaposleni obveščeni, kaj se v podjetju dogaja. 16 Mjaoja o M misel misel SIMONA GORIČAN, Lamelni brusni diski, Zreče Da imamo svoj časopis, se mi zdi super stvar. Izvemo vedno kaj novega. Vsebine se mi zdijo pestre, vsega je nekaj. Časopis preberem celoten, brati pa ga pričnem vedno zadaj. Ker se mi zdi premalo fotografij, ki po mojem mnenju najbolj pritegnejo, bi jim namenila še več prostora. 6. da bom uporabljala manj papirja. Če je le mogoče, doma kupujmo recikliran papir, poleg tega začnimo uporabljati obe strani papirja ter natisnimo samo tisto, kar je res nujno. 7. da bom opravila nekaj prostovoljnega dela: tudi če en sam samcat dan namenite čiščenju okolice, v kateri živite, ali se pridružite kateri od akcij ekologov. 8. da bom odslej uporabljala samo okolju prijazna čistila in se izogibala strupenim kemikalijam. Na trgu je cela vrsta učinkovitih “zelenih” izdelkov za čiščenje, učinkovita pa so tudi babičina čistila, kot so soda bikarbona, jabolčni kis in voda. 9. da bom pazila na poreklo hrane, ki jo kupujem. Mika me, da bi zapisala “kupujte lokalno”, toda v realnem življenju se je tega le redko možno dosledno držati. Kljub temu se lahko prepričate, da je hrana (in celo oblačila) pridelana na etičen in trajnostni način. Prepričana sem, da bi se večina ljudi ob pogledu na dogajanje na farmah in v velikih industrijskih obratih hipoma spreobrnila v vegetarijance. Zato skrbno berite deklaracije in če je le možno, kupujte organsko in biološko pridelano. 10. da bom postala vzor. Gandhi je nekoč rekel: “Bodi sprememba, ki si jo želiš videti v svetu.” Prirejeno po članku Mateje Hren, Avtotehna novice SKUPINA AVTOTEHNA Avtera Srbija Francoza v Avtotehni Vis Avtotehna Vis je že dolgo poznana kot največji prodajalec in serviser vozil Opel. V zadnjih letih smo uspešno vpeljali tudi prodajo in servis znamk Chevrolet in Peugeot. Prostorska rešitev za znamko Peugeot pa kmalu ni več ustrezala obsegu prodaje in servisa, zato smo pričeli razmišljati o povečanju kapacitet. Širiti smo želeli tudi ponudbo blagovnih znamk. Dogovorili smo se za vpeljavo še enega »Francoza«, za Citroën. Konec maja oziroma v začetku junija smo odprli nov prodajni salon Peugeot, sledila pa sta prodajni salon Citroën in servisni center za obe znamki. Nova centra, v skupni velikosti 2000 m², sta urejena po najnovejših standardih znamk Peugeot in Citroën in se nahajata v naših poslovnih prostorov na Celovški 228 v Ljubljani. Vabljeni vsi ljubitelji in lastniki Peugeotov in Citroënov! Miha Ahačič, Avtotehna VIS 128 reševalnih vozil hrvaškemu ministrstvu za zdravje Avtotehna je skupaj s Proavtom iz Kopra podpisala pogodbo o dobavi 128 reševalnih vozil za hrvaško zdravstveno ministrstvo. Dobave vozil se pričnejo z oktobrom. Projekt pomeni nadaljevanje uspešnih aktivnosti na Hrvaškem, kjer so bile letos realizirane že tri pogodbe v okviru predpristopne pomoči Evropske komisije in reformnih paketov Svetovne banke. Borut Bizjak V Avteri smo že pred leti v svoji viziji zapisali, da bomo naše poslovanje širili na trge jugovzhodne Evrope. Pred leti ustanovljenemu hčerinskemu podjetju Avtera BiH se je pridružilo še hčerinsko podjetje Avtera SR, ki je bilo ustanovljeno v juliju 2011. Podjetje bo imelo poslovne logistične prostore na vhodu v mesto Beograd. Poslanstvo Avtere SR je biti distributer blaga sodobnih tehnologij ter srbskim partnerjem zagotoviti optimalno razmerje kakovosti, odzivnosti in cene. Blagovni znamki HP se bodo s časom dodajale še ostale blagovne znamke. Zvonko Minov Samsung ulična košarka 2011 Maja se je tudi letos pričelo državno prvenstvo v ulični košarki. Kot že zadnjih sedem let nosi naziv glavnega pokrovitelja podjetja SAMSUNG, ki ga na programih IT, avdio/video in beli tehniki distribuira Avtera. štirih kategorijah) kot gledalcev vsako leto narašča. Pravi spektakel in doživetje je bil finale najboljših v Ljubljani na Prešernovem trgu. FIBA močno podpira razvoj ulične košarke z namenom, da že po Londonu to postane olimpijski šport. In ravno Samsung ulična košarka je deležna še posebne pozornosti. KZS ji je stala ob strani že pred tem, v letošnji sezoni pa je sestavni del programa zveze in je kot taka predstavljena v sklopu njihove uradne spletne strani. Da gre za resen projekt, kaže tudi uradni obisk predsednika FIBE Yvana Maininija v Sloveniji. To sezono je bil pri nas kar dvakrat. V začetku sezone si je ogledal Samsung državno prvenstvo, nato pa je podprl idejo in realizacijo turnirja ekip bivših republik Jugoslavije v ulični košarki. Pod pokroviteljstvom FIBE in ob njegovem obisku se je turnir odigral ponovno v Ljubljani, na Prešernovem trgu, od 6. do 9. avgusta. Bilo je fenomenalno. Miran Šircelj Turnirji so bili na tradicionalnih prizoriščih v Ljubljani (pred Kolosejem), Hrastniku in Novem mestu. Letos se je eden od turnirjev prvič odvijal tudi na Ptuju. Udeležba tako tekmovalcev (v Moja misel Moja misel FRANC ČREŠNAR,Vzdrževanje, Elektro delavnica in kontrola meril, Zreče Vsebina časopisa Moj Swatycomet je po moji oceni dobra. Pričnem brati od zadaj naprej. Vse teme se mi zdijo zanimive, zato vedno preberem vse članke. Zanima me, kaj je novega, zanimive se mi zdijo izjave zaposlenih in glede tega mi je všeč, da imamo možnost sodelovati vsi zaposleni s svojimi mnenji. Zelo rad preberem tudi direktorjev nagovor. BENJAMIN MAKOVŠEK, Informacijska tehnologija, Zreče Dobro je, da imamo svoj časopis. Predstavlja strnjene informacije in dejavnosti znotraj podjetja. Časopis da širino delovanja podjetja na vseh lokacijah in področjih, kar je zelo pozitivno. Kot uslužbenec Informacijske tehnologije sem zelo vpet v vse procese, zato dobim širino informacij. Namreč, s skupnim delom zaposleni ustvarjamo skupno prihodnost. Naš časopis predstavlja pregled preteklega obdobja s smernicami in napovedmi za prihodnost. Vidi se, da ima naš časopis svojo dušo, da udeleženci živijo za organizacijo. 17 ŠRD SC Pohod na Krnska jezera in Krn Mariborčani smo krenili na pot s posebnim prevozom, kombijem, že ob 3. uri zjutraj. Torej smo se zbudili sredi noči, da se pripravimo na pohod. Nekateri so mi priznali, da tisto noč sploh niso zaspali. Je bila morda kriva trema pred odhodom? Kdo ve? V Zrečah smo se prešteli. Bilo nas je 39 skupaj z našima vodnikoma Bertijem in Darkom. V dobrem razpoloženju je avtobus odpeljal izpred zreške enote ob 4. uri zjutraj. Po 4 urah in pol vožnje smo prispeli do Doma dr. Klementa Juga v dolini Lepene, kjer se je začel naš pohod. Skupina je pridno napredovala in kmalu smo prispeli do prelaza nad kočo. Tam stoji lesen steber, na katerem vsako leto v mesecu aprilu označijo višino snega. Zanimivo je bilo primerjati te označbe od višine 30 cm pa vse do skoraj 4 m. Na kočo pri Krnskih jezerih smo prispeli po skoraj 2 urah hoje. Malica in pijača iz nahrbtnika sta nam teknili in dali moči za nadaljevanje poti proti vrhu Krna. Pot vodi mimo Krnskega jezera, ki je z dolžino 300 m in širino 150 m naše največje visokogorsko jezero. Bil je čudovit sončen dan. V ozadju jezera se je odprl prelep pogled na Krn. Pot se vije med skalami in planinskimi rožami do sedla pod Krnom. Vrh Krna smo dosegli po dobrih 3 urah hoje. Z vrha je lep razgled na Julijske in avstrijske Alpe. Na vrhu je sledilo obvezno fotografiranje in pogasitev žeje. Tik pod vrhom je Gomiščkovo zavetišče pod Krnom, 18 kjer smo si privoščili odmor. Kar naenkrat je naš vodnik Berti glasno zažvižgal na frulico, kar je pomenilo odhod. Na poti smo precej fotografirali in v veselem razpoloženju smo se pozno popoldne vrnili do koče pri Krnskih jezerih. Zvečer je bilo v koči zelo prijetno vzdušje. Pripovedovali smo si šale in zgodbe z drugih pohodov. Naslednjega dne smo zjutraj nadaljevali pot mimo ostankov iz časa soške fronte preko Bogatinskega sedla do Doma na Komni, od koder smo se po vijugasti poti spustili do Koče pri Savici. Tam nas je pričakal avtobus. Nekateri so si ogledali slap Savica. Bil je peklensko vroč dan, zato smo se še pred kosilom ohladili v Bohinjskem jezeru. Prijetno utrujeni in dobre volje smo se po postanku na Trojanah v večernih urah vrnili domov. Naslednje leto, upam, da se na podobnem pohodu vidimo v čim večjem številu. Jani Škof, vodja sekcije Pohodništva Delo sekcij v jesenskem času Tenis Slovenske Konjice V sekciji Tenisa Slovenske Konjice predvidevamo, da bo oktober mesec premora med poletnim in jesenskim igranjem tenisa, ko se preneha z igranjem na prostem in pred začetkom sezone tenisa v dvorani. Za 12. in 19. september smo si rezervirali termin za osvežilni tečaj tenisa. Imamo že nekaj prijav. Glede na razpoložljivo vsoto denarja, ki nam je ostala, bomo sezono v dvorani verjetno začeli tako kot lani z novembrom. Planiramo 2 uri na teden (2 termina po 1 uro) od novembra do konca marca. Točna dan in termin bosta javljena preko oglasnih desk v podjetju. Vse informacije glede sekcije Tenisa Slovenske Konjice zainteresirani dobijo pri Marjanu Grudnu, interni telefon 03 75 75 238, mobitel 041 377 806 in e-pošta: marjan. [email protected]. Lep pozdrav vsem članom ŠRD, upamo, da se nam pridružite! Marjan Gruden, vodja sekcije Badminton Približuje se jesen in z njo dvoranski športi. V začetku oktobra ponovno začenjamo z igranjem badmintona v konjiški športni dvorani. Igramo vsak četrtek od 16. do 18. ure. Na razpolago imamo 3 igrišča. Hkrati lahko torej igra do 12 igralcev in igralk. Sezona traja do konca meseca aprila 2012. ŠPORT Sekcija Joga omogoča vadbo članicam in članom ŠRD v prostorih Term Zreče. Vadbe potekajo v sklopu njihovih skupinskih vadb. Posameznik/ca lahko izbira med vadbami: Zumbamix, Step by step, TNZ, Joga/Pilates, Joga (več o vadbah najdete na naslovu: http://www.terme-zrece.eu/si/poletje/ sport-aktivnosti/skupinska-vadba/). Vaje potekajo po razporedih, ki jih dobite v Termah Zreče ali pri vodji sekcije. Začetek vaj je 3. 10. 2011. Cene za skupinsko vadbo v Termah Zreče ostajajo iste kot lani: 4 obiski 20 evrov. Vsak/a član/ica sekcije Joga bo s strani ŠRD upravičen/a do brezplačne karte za 4 obiske na mesec. Prijave v sekcijo so za člane/ice ŠRD možne do 7. oktobra 2011. Prijave, kontakt in informacije dobite pri vodji sekcije Marti Naglič, na tel.: 03 75 75 503 ali e-mail: [email protected]. Vljudno vabljeni stari in novi člani! Jani Škof, vodja sekcije Vabljeni! Rekreacije Zreče V sredo, 5. oktobra, začenjamo s splošno rekreacijo za vse člane na lokaciji nove telovadnice OŠ Zreče. Termin: vsako sredo od 20.30 do 22.00 ure Igrali bomo košarko, nogomet ali odbojko, kar si bo želela večina takrat prisotnih. Rezervirano imamo srednjo tretjino nove telovadnice. Zgodnejši termini na žalost niso možni. Vabljeni! Vili Potočnik, vodja sekcije Ribištvo Smo ribiška sekcija SWATYCOMET. V okviru sekcije delujemo aktivno čez celo leto. Trenutno nas je 18 članov, od tega so trije upokojenci, ki so člani že od same ustanovitve pred 23 leti. Tekmovanja imamo 2-krat na mesec v različnih ribnikih. Letos smo imeli prvič prijateljsko tekmo tudi na ribniku v Ločah. Tekma je uspela v zadovoljstvo vseh udeležencev, slike si lahko ogledate v jedilnici v Mariboru ter na računalnikih v podjetju na skupni rabi: S:\Slike\Vsi_uporabniki\2011\ RIBIŠKA SEKCIJA\Ribolov SwatyComet Loče 21_08_2011. Ker je tekma tako uspela, bomo za naslednje leto uvrstili na koledar tri tekme na ribniku v Ločah. Zahvaljujemo se vsem, ki so omogočili tekmovanje v Ločah, ter vsem, ki nam pomagajo, da ribiška sekcija lahko deluje. Letos smo imeli tudi 23. obletnico delovanja ribiške sekcije na ribniku v Radvanju, kamor smo povabili člane drugih sekcij na tekmovanje ter druženje v prijetnem okolju. Za zmagovalce smo pripravili pokale ter praktične nagrade. Po uradnem delu je sledil piknik. Če vas je ta članek zainteresiral za ribolov, se nam lahko pridružite in se včlanite v ribiško sekcijo SWATYCOMET. Hvala vsem, ki ste letos tekmovali, nam pomagali in nas spodbujali na tekmovanjih, in vabimo vas, da se nam pridružite v čim večjem številu. Naša upokojenca in člana našega športno rekreativnega društva Jože Onič in Zdravko Ivačič sta v amaterski radiogoniometriji, popularno imenovani "lov na lisico", letošnji "lov" zaključila zelo uspešno. Oba sta se na domačih tekmovanjih uvrstila v državno reprezentanco in osvojila nekaj medalj. Ivačič je postal tudi balkanski prvak v svoji kategoriji (Zenica 2011). Na evropskem prvenstvu v Romuniji pa sta med 25 državami ekipno osvojila eno 7. in eno 9. mesto. Čestitke obema! Sven Zagomilšek pri svojem osebnem rekordu 94 m na klubskih pripravah na Poljskem v Szczyrku. V imenu ribiške sekcije se vam zahvaljujeva. predsednik Miran Domajnko ter podpredsednik Ivan Pravdič. Ribiški pozdrav! 19 ŠPORT Joga Orientalski ples je po svojem izvoru ples žensk, saj ima korenine v starodavnih obredih za plodnost. V starem Egiptu so svečenice v templjih z gibanjem bokov in valovanjem svojih teles klicale boginjo Hator, boginjo ljubezni, plesa, glasbe in plodnosti. Orientalski ples temelji na starodavnem znanju o ženski energiji, njeni notranji moči, poznavanju njenega telesa in njenega poslanstva v življenju. Ta znanja so se prenašala iz roda v rod, od matere na hčer in se negovala in razvijala v templjih. SWATYCOMETOVI TALENTI Brez plesa si ne znam predstavljati življenja izraža veselje do življenja in res jo je užitek videti na odru. Sama se z veliko ljubeznijo že polnih šest let posvečam temu plesu in si brez njega sploh ne znam več predstavljati življenja. Zame je ples meditacija in rekreacija. Kod članica skupine Sladki datelj sem sodelovala že na več javnih prireditvah, med drugim tudi na Festivalu Lent. Pred enim letom so me znanke prosile, če bi hotela svoje znanje deliti z njimi, in tako sta nastali skupinici Aladinove lučke in Habibah, s katerima smo avgusta letos pripravile krajšo plesno predstavo 1001 noč, ki je bila uprizorjena in zelo dobro sprejeta na Jezernikovih dnevih v Lovrencu na Pohorju. Orientalski ples poudarja milino in lepoto ženskega telesa, roke so neskončno dolge in gibljive kot valovi, drža je hkrati izzivalna in ponosna. Pri plesu je pomembna osnovna postavitev telesa, prsi, medenice in gibanje rok in nog. Je ples, ki ga pleše ženska sama. Je veličasten, dostojanstven, je duhovna povezava glave in telesa. Plesalki ponuja popolno doživetje, pozitivno doživljanje same sebe, srečo, svobodo in najpomembneje – praznovanje ženske duše in notranjega duha skozi gibanje. V današnjem času, ko smo ženske obremenjene s »predpisano lepoto«, s katero nas bombardirajo mediji, se skozi orientalski ples naučimo imeti rade same sebe, ne glede na našo fizično podobo. Kljub začetnim velikim zadržkom kmalu z veseljem odkrijemo zaobljene trebuščke, saj le-ti simbolizirajo materinstvo in novo življenje, ki se poraja v njih. Lepota je v naši duši, v našem doživljanju mehkega gibanja, ki ga vodi glasba. 20 Ples je primeren za punce in ženske vseh starosti. V Sloveniji obstajajo plesni tečaji, ki vpisujejo osnovnošolke, pa vse tja do skupine 50+, ki vpisuje gospe, ki so se že srečale z abrahamom. V svojih vrstah imamo damo, ki je zakoračila že krepko čez sedemdeset, pa še vedno sodeluje na vseh plesnih prireditvah. Njen ples Ljiljana Žnidarič Predstavljamo Evo Brdnik, članico Športno rekreativnega društva Swatycomet ter hčer Romane in Herberta Brdnika, ki sta oba zaposlena v družbi Swatycomet. Tek je moje življenje. Za tek me je že v osnovni šoli navdušil učitelj telovadbe, že takrat znan trener Janez Kravarič. Opazil je moj talent za teke na daljše proge. Kot mladinec sem tekmoval na 1000 in 3000 m ter na državnem prvenstvu takratne Jugoslavije osvojil 2-krat četrto mesto. Po odsluženi vojaščini pa sem nehal tekmovati. Vendar brez teka nisem mogel, zato sem rekreativno vadil še naprej. Udeleževal sem se množičnih prireditev, kot so Kumrovški maraton, Maraton treh src, Ljubljanski maraton, Dunajski maraton, Maraton London, Roterdamski maraton, München ... Pozimi pa tekam na smučeh. Udeležil sem se znamenitega teka WasaLoppet na 90 km na Švedskem in na 70 km Marcialonge v Italiji. Seveda tudi brez kolesa ne gre. S prijatelji kolesarimo po naši prečudoviti Sloveniji. Ukvarjanje s športom priporočam vsem Swatycometovcem, saj šport krepi človeka na vseh področjih, lažje bomo premagovali težave v podjetju, spoznavali sodelavce in s skupnimi močmi dosegali zadane cilje. Samo Župančič 14-letna Eva Brdnik je igralka Ženskega košarkarskega kluba Konjice, kjer je ena od nosilk igre pionirske in kadetske ekipe. Z ekipo ŽKK Konjice so postale državne prvakinje v kategoriji U12 – mlajše pionirke in U14 – pionirke. V okviru BCCA lige so se med 16 ekipami iz Hrvaške, BiH, Italije, Madžarske in Slovenije uvrstile na finalni turnir, kjer so osvojile končno 4. mesto. Prav tako so večkratne prvakinje mednarodnih turnirjev v Pragi in Poreču. Kot nagrada za petletno treniranje in trud so bile povabljene v državno reprezentanco Slovenije v kategoriji U14, s katero so na mednarodnem turnirju SLOVENIA BALL 2011 v Slovenj Gradcu osvojile 3. mesto. Je pridna osnovnošolka, ki želi šolanje nadaljevati na gimnaziji Celje, kjer bi se lahko še naprej posvečala košarki. Zmaga na ultramaratonu Jurij Plavčak iz PE Flex SC se je 3. septembra udeležil Ultramaratona Celje – Logarska dolina (75 km), ki šteje za Evropski pokal in Alpe Adria. Ni tekel na vse ali nič, želel si je samo dobro odteči. Tudi spremljave ni imel organizirane, kar imajo drugače vsi tekmovlaci v ospredju. Od 35 km naprej ga je spremljala hčerka. In dosežen rezultat? - Absolutno 17. mesto (od 124 prispelih na cilj, navadno se prijavi do 250 tekmovalcev, približno polovica ne prispe na cilj) - V svoji kategoriji pa 1. mesto (2. mesto Nemec, 3. mesto Slovenec)! Čestitamo! TALENTI Uspešna mlada košarkarica SWATYCOMETOVI Vratar v SwatyInpo v prostem času velik športnik Poletni utrinek: Cjajnik – 1965 m Cjajnik, čudovita gora na avstrijski strani tik za mejo. Gora, o kateri sem razmišljala kar nekaj časa, in letos septembra mi je bila dana. Ni visoka, je pa zelo adrenalinska. Na trenutke vertikala, oprijem iščeš v skalah, roke trpijo bolj kot noge in na koncu zame najtežji preizkus, viseča mreža. Bilo je nepopisno, občutek, ko premagaš strah in samega sebe, je vreden tega vzpona. Katarina Adorjan Letošnja novoletna zabava za zaposlene nekoliko drugače! Rezalke za vse zaposlene v družbi Swatycomet Vse zaposlene v družbi Swatycomet obveščamo, da lahko na leto prevzamete 5 kom rezalk, dimenzij do fi 230. Prevzem velja samo za tekoče leto, kar pomeni, če rezalke niso prevzete do konca leta, jih za nazaj ni mogoče več dobiti. V sodelovanju s časopisom Moj Swatycomet letos pripravljamo nekoliko drugačno novoletno zabavo za zaposlene. Iz rubrike, kjer se predstavljajo talenti, želimo nekatere naše talente predstaviti tudi v živo. Tudi Swatycomet vendar ima svoj talent! Če plešete, pojete, igrate ali znate kaj drugega zanimivega, sami ali s sodelavci, se lahko v programu pred vsesplošno zabavo s kratko točko predstavite tudi vi. Za prijavo (do 15. novembra) in dodatna pojasnila lahko pokličete Alenko Mrzdovnik, telefon 02 33 31 607, ali ji pišete na elektronski naslov: alenka. [email protected]. Zato letos vabimo naše zaposlene k soustvarjanju novoletne zabave. Čeprav se datum sliši še daleč, bo ta veseli Kdo si upa? december kaj kmalu potrkal tudi na naša vrata, za točko pa se je potrebno pravi čas pripraviti. 22 Dovolilnico za prevzem in iznos ter vsa dodatna pojasnila z dogovori o dostavah na dislocirane enote dobite pri Idi Hren, SPE Flex SC, priprava proizvodnje (tel: 03 75 75 405, [email protected]). Želimo vam varno uporabo! NAGRADNA KRIŽANKA REŠITEV KRIŽANKE (prepisano geslo s kuponom) nam, najkasneje do 1. novembra 2011, pošljite v zaprti kuverti. V kupon spodaj, dopišite vaše osebne podatke: Ime in Priimek Enota (zaposleni) ali domač naslov (upokojenci): Kuverto lahko oddate osebno v službi IT (Majdi Labotar) ali pa pošljete po pošti na naslov: SWATYCOMET d.o.o., »Za interno glasilo«, Tovarniška 5, 3214 Zreče. PODELILI BOMO TRI NAGRADE. Želimo vam obilo zabave pri reševanju križanke in srečo pri žrebanju. Nagrajenci nagradne križanke iz prejšnje številke so: 1. nagrada: Suzana JESENIČNIK, PE Keramika 2. nagrada: Vida JEVŠINEK, PE Flex – kontrola, pakiranje 3. nagrada: Ksenja PLIBERŠEK, PE Flex – kontrola, pakiranje Za prevzem nagrade je obvezna predhodna najava Dušici Založnik (int. 332). Kupon september 2011 6. NAGRADNA KRIŽANKA 23 moj swatycomet GLASILO POSLOVNEGA SISTEMA SWATYCOMET l Predstavitev Tehničnih tkanin l Hčerins ko podjetje Cobra l Poslovanje z Iranom l Bron za inovacije l Pohod na Krnska jezer bota l Novosti v proizvodnji l Poslovanj