moj swatycomet Poštnina plačana pri pošti 2ooo Maribor št. 9 - junij 2012 LETO III GLASILO POSLOVNEGA SISTEMA SWATYCOMET l Lepe počitnice! l Sejem v Beogradu l Izlet v Plitvice l Nagradna križanka l N ov parkirni režim v Zrečah l ŠRD Swatyco met l Talenti l Štafetna predaja kuhaln Iz vsebine: Str. 7 MI Str. 8, 9 IT kotiček Str. 10, 11 Predstavitev enote SS in OOM Str. 12, 13 Novosti Str. 14, 15 Talenti Str. 16, 17 KPS Str. 18, 19, 20, 21 ŠRD Str. 22 Sindikalni izlet v Plitvice Str. 23 Zgodovina Str. 24, 25 Zagotovo ga ni med nami, ki se ga ne bi vsaj malo dotaknila dogajanja v naši bližnji okolici pa tudi širše, kakršna koli že bila. Za moško populacijo, pa tudi predstavnice nežnejšega spola (nekatere pač po sili razmer), je bilo verjetno najbolj zanimivo dogajanje na evropskem prvenstvu v nogometu. Ker gre za najpomembnejšo postransko stvar na svetu, svojo tokratno misel začenjam malce drugače, v bolj športni obliki. V času nastajanja časopisa so na prvenstvu že potekala zaključna srečanja, zmagovalec še ni znan, kar pa za naš časopis niti ni pomembno. Na prvenstvu so bili zbrani najboljši med najboljšimi, vsi pa z enim, predvsem pa jasnim ciljem: doseči najboljši možni rezultat. Moja misel MOJA MISEL Zaposlene smo vprašali: ‘Kaj bi spremenili/izboljšali v podjetju Swatycomet?’ MOJ SWATYCOMET je glasilo Poslovnega sistema SWATYCOMET, namenjeno informiranju zaposlenih. Izdaja: SWATYCOMET d.o.o., Titova c. 60, 2000 Maribor. www.swatycomet.com Naslov uredništva: Tovarniška 5, 3214 Zreče Telefon: 03 75 75 360 e-mail: [email protected] Uredniški odbor: Miran Jagodič, odgovorni urednik, Majda Labotar, Iva Mlinšek Lešnik, Alenka Mrzdovnik Fotografije: Swatycomet in Alenka Mrzdovnik Sodelovanje pri uredništvu in redakcija: Di@log co Oblikovanje: Carrera, Srečko Fratnik Tisk: Tiskarna Grafika Gracer Naklada: 1500 izvodov, brezplačno 2 Mnoge reprezentance so se od prvenstva že poslovile, nekatere pričakovano, druge malo manj. Razočaranj nad neuspehom seveda ni skrival nihče, vzroki za neuspeh pa so seveda različni. Seveda je po vsaki bitki lahko biti general, da ne govorim o »nogometu«, kjer smo »največji strokovnjaki in poznavalci« največkrat mi sami. Dejstvo pa je, da na tekmovanju zmaga ekipa, ki naredi najmanj napak. Tudi najboljši in največkrat pregrešno drago plačani posamezniki so mnogokrat premalo. Še posebej takrat, ko gre za izrazite individualiste, izgubljene v ekipi, ki ni povezana in ni motivirana, po možnosti še brez prave strategije, kako in na kakšen način se spoprijeti z nasprotno ekipo. Podobnost med športno ekipo in gospodarskim podjetjem je skoraj identična. Oba sta namreč kolektiva, oba tekmujeta s konkurenco, le da vsak na svojem področju. Uspeh vsakega, kakršnega koli že kolektiva, ustvarjajo in zagotavljajo predvsem njegovi člani. Od njihovih sposobnosti, pripravljenosti na izzive in motiviranosti so odvisni rezultati, dobri ali slabi. Zadnja dogajanja v gospodarstvu in drugod so dober pokazatelj, kaj vse nas lahko doleti. V prihodnosti nas verjetno čakajo še hitrejše in izrazitejše spremembe, tako v delovnem okolju kot drugod. Vedno bolj je pomembno, da znamo v kolektivu ustvariti dobro komunikacijo in si spremembe in njihov vpliv na nas in naše delo razumljivo predstaviti. Ustrezni medsebojni odnosi, strpnost, predvsem pa sodelovanje in odgovoren odnos do svojega dela so pomemben dejavnik v delovnem okolju in ključ do uspeha. Skrivanje problemov in spodbujanje medsebojne konkurence, nezdrave tekmovalnosti lahko hitro porušijo medsebojne odnose in se spremenijo iz motivatorja za delo v vzrok nezadovoljstva. Miran Jagodič, odgovorni urednik UVODNIK Poslovne strani UREDNIŠTVA Str. 4, 5, 6 BESEDA VODSTVA Spoštovane sodelavke in sodelavci, prav vsak med nami je verjetno na lastni koži že občutil posledice sprememb, ki se dogajajo v svetu okoli nas. Velikokrat slišim koga, ki pravi, da živimo v »čudnih časih«. A spomnimo se, kakšne spremembe smo že doživeli v preteklosti, od življenjskih, družbenih, političnih, monetarnih, pa tudi delovnih. In če potegnemo črto pod te spremembe, je bilo prav gotovo več pozitivnih kot negativnih. Zato ni razloga, da bi se prepustili vsesplošni slabi volji v družbi, ki jo je čutiti na vsakem koraku. Svet se nenehno spreminja, čeprav si včasih želimo, da bi bilo drugače. Na srečo smo ljudje prilagodljiva bitja, ki z malce spretnosti hitro najdemo rešitev za marsikateri problem. Za Swatycomet se pričenja odločilno obdobje, prva faza iskanja strateškega partnerja se počasi zaključuje. Zaključuje se sicer kasneje, kot je bilo prvotno predvideno, a zaradi pravične obravnave vseh potencialnih strateških partnerjev z vsega sveta so pregled poslovanja podaljšali še za nekaj tednov, tako da so vsi imeli na voljo enake pogoje za pregled poslovanja in pripravo ponudbe. V tem trenutku zato še ni jasno, kdo bo naš novi partner, pričakujemo, da bo ta odločitev znana v prihodnjih mesecih. Vsekakor ni slab signal dejstvo, da si je naša lastnica družba Avtotehna d.d. vzela čas za temeljit izbor najboljšega strateškega partnerja. Ker smo podjetje, ki je znano po svoji kvaliteti in dobrem poslovanju, smo vsekakor zanimivi za celotno branžo, ki je v minulih mesecih pokazala precejšnje zanimanje za strateško sodelovanje in vstop v lastniško strukturo našega podjetja. Vse to nas navdaja z optimizmom in pričakovanjem prihoda dobrega in močnega strateškega partnerja v naše podjetje. Vsekakor pa zaradi obetajočih se sprememb naših razvojnih in poslovnih aktivnosti ne bomo opustili, saj imamo jasno zastavljene cilje v letu 2012 in te nameravamo doseči. Veseli me, da lahko poročam, da so naši poslovni trendi pozitivni in da ponekod celo presegamo plane, kar je v tem težkem gospodarskem obdobju še toliko bolj razveseljujoče. Vendar pa je leto še dolgo in nepredvidljivo in zato se bomo morali vsi skupaj močno truditi še naprej. Še naprej se moramo truditi za kakovost na ravni produktov, proizvodnih procesov, poslovanja in nenazadnje na ravni medsebojnih odnosov. Naša kakovost se začenja že Aleš Mikeln pri spoštovanju sodelavcev, nadrejenih in podrejenih, to je temelj vsakega zdravega podjetja. Verjamem, da bo našo kakovost, dolgoletne izkušnje in bogato znanje prepoznal tudi nov strateški partner in nas podprl v prizadevanjih za dosego naše razvojne perspektive. Druga polovica leta, ki je še pred nami, prav gotovo ne bo lahka, vendar pa je predvsem od nas samih in našega dela odvisno, kako se bo odvilo. Le pozitivna naravnanost, delovni elan in ekonomičnost vseh nas je lahko pravi način, da mirno in uspešno prejadramo skozi te »čudne čase«. Končno smo dočakali meteorološko in koledarsko poletje in vsem, ki se boste v teh poletnih mesecih odpravili na zaslužene počitnice, želim, da jih preživite kar se da prijetno in predvsem v dobri družbi. Aleš Mikeln, direktor družbe SWATYCOMET 3 POSLOVNE STRANI Poslovanje enote SPE1 - Flex SC Za nami je skoraj polovica leta in s poslovnega vidika lahko poslovanje v naši enoti Flex SC ocenjujem kot dobro. Dosegamo planske cilje, tako po prodajni strani kot po uspešnosti poslovanja.Po petih mesecih smo plan prodaje presegli za 6 % in lanski nivo za skoraj 7 %! Prodali smo več kot 10 mio kosov flexa mesečno (8 % več od plana) ali 1.740 t (kar je skoraj 80 kontejnerjev), 287 tisoč LBD in 54 tisoč PBČ. Naročila za vnaprej so na solidnem nivoju, tako da bomo planske cilje dosegli tudi ob polletju! Se pa čuti rahlo ohlajevanje pri gospodarskih aktivnostih na svetovnih trgih. Največ težav s poslovanjem imamo na trgih JV Evrope (od BiH do Grčije), kjer sta industrijska dejavnost in plačljivost na najnižjem nivoju ter že vrsto let padata. Žal so za nas to najbolj donosna tržišča, kjer tržimo v največji meri lastne blagovne znamke. rezultati po petih mesecih dobri, imamo kar nekaj velikih težav: 1. Materialni stroški prehitevajo rast prodaje (smole so se podražile vzporedno z rastjo cen nafte, prevoz s Kitajske, kjer kupujemo večino abrazivov, se je nekajkrat podražil, porabimo preveč materiala, povečan je delež škarta ...). 2. Nivo škarta smo približali 2 %, kar je daleč od cilja 1,4 %, premalo pozornosti posvečamo kakovostnemu delu tudi na vsaki posamezni stiskalnici, stroju. Dolgoročno bomo uspešni le s kakovostjo in ne toliko s količinami. 3. Absentizem (odsotnost) zaradi bolniškega staleža in odtujevanje blaga. Naredili bomo vse, da se oboje korenito zmanjša, predvsem pa slednje. 4 4. Vzdrževanje opreme in delovnega mesta: ne samo oddelek vzdrževanja, tudi sami lahko preprečimo marsikatero prekinitev delovanja z boljšim in rednim čiščenjem ter skrbjo za svoje mikrookolje. Vse te točke so bile tudi teme zadnjih sestankov vodstva enote Flex z zaposlenimi v vseh izmenah. Investicijski ciklus se nadaljuje. Dela na novi tunelski peči potekajo skladno z načrtom, žal pa zamujajo tuji dobavitelji opreme: obe stiskalnici (za mali in veliki program) bosta instalirani z zamudo. Bliža se kolektivni dopust, ko bomo opravili nujna vzdrževalna dela. Vsem sodelavcem želim dober počitek in srečno vrnitev na delovna mesta. Do konca leta naš čaka nadaljnja tržna borba in prispevati moramo vsi: nikoli nismo tako dobri, da ne bi mogli biti Iztok Rozman, še boljši! direktor SPE Flex SC Iztok Rozman SEJEM TEHNIKE Beograd 14.–19. maj 2012 Tudi letos se je Swatycomet s kompletnim programom predstavil na tradicionalnem sejmu Tehnike v Beogradu. Sejem je bil letos sicer manjši, pozna se slabo stanje gospodarstva v regiji. Naš razstavni prostor na dobrih 50 m² je bil zelo okusno postavljen in je izstopal po urejenosti in angažiranosti. Z obiskom smo lahko zadovoljni. Obiskali so nas skoraj vsi obstoječi kupci in partnerji iz Srbije. Bilo je nekaj novih kontaktov, ne samo iz Srbije, ampak tudi iz sosednjih držav. POSLOVNE STRANI Poslovanje enote SPE2 - Industrijska brusna orodja (IBO) Strateška poslovna enota Industrijska brusna orodja je v mesecih marec, april in maj 2012 realizirala promet v višini 4,470 mio evrov, kar je 5,9 % več kot načrtovano. Rezultat ni bil pozitiven, vendar z nadaljevanjem trenda izboljšanja. V tromesečju marec–maj 2012 smo zabeležili negativni čisti poslovni izid v višini 72 tisoč evrov, v enakem obdobju lani pa je znašal 411 tisoč evrov. Konkurenčna podjetja so bila v okrnjenem številu glede na prejšnja leta. Razen Klingspora nihče ni razstavljal samostojno. Lahko pa smo opazili konkurenčne izdelke pri nekaterih razstavljalcih orodij. Sejem Tehnike je kljub letošnjem manjšem obsegu najpomembnejši sejem za naše izdelke na območju bivše Jugoslavije in sploh v jugovzhodni Evropi. Sredi sejma (v sredo, 16. 5.) smo organizirali družabno srečanje s povabljenimi kupci, ki je potekalo v zelo sproščenem vzdušju. Prepričan sem, da je to še utrdilo naše vezi s klientelo jugovzhodne Evrope. razvojne naloge in projekte. Iztok Rozman V vseh referatih in na strateško izbranih trgih je na področju prodaje zelo aktivno. Spreminja se struktura prodanih proizvodov, od majhnih in enostavnih se postopoma prehaja na zahtevnejše izdelke večjih dimenzij. Merilo ni teža proizvedenih ter prodanih izdelkov in ne zgolj promet, predvsem je cilj ustvarjena razlika v ceni. Skupaj z oddelkom Razvoja se uvaja produktno vodenje, ki usmerja in nadgrajuje prodajne aktivnosti. Dela se projektno, osnova so prodajni projekti – projekti, zastavljeni s končnimi porabniki za optimizacijo njihovega tehnološkega procesa brušenja. V tem trenutku je v izdelavi 130 različnih tipov brusov, ki so namenjeni predstavitvi in testiranju pri končnih porabnikih. V proizvodni enoti Keramika in Bakelit zaključujemo z uvajanjem Proizvodnega informacijskega sistema (PIS). Sistem je vpeljan, sledijo postopne nadgradnje. V drugi polovici leta bomo sodelovali na projektu izboljšanja kvalitete izdelkov, kar bo zajemalo še natančnejše definiranje delovnih mest in operacij, pa tudi povečanje delovne discipline in odgovornosti vseh delavcev. Matjaž Merkan V proizvodni enoti Superabrazivi se nadaljujejo aktivnosti na področju razvoja izdelkov za brušenje na CNC strojih. Gre za razvojno nalogo z velikim tržnim potencialom. Dejstvo je, da se je obseg proizvodnje in prodaje na področju Superabrazivov zmanjšal v primerjavi z lanskim letom. Gre za zmanjšano povpraševanje na trgih jugovzhodne Evrope. Delno upad nadomeščamo na drugih trgih z izdelki z višjo dodano vrednostjo. Proizvodna enota SS, OOM in Magnezit v Oplotnici skupaj s prodajniki še nadaljuje aktivnosti s ciljem povečanja obsega prodaje ognjeodpornih materialov, predvsem pa cenovnega repozicioniranja. Prvi rezultati so že vidni, enota je v mesecu maju 2012 zabeležila najboljši dosedanji rezultat. V prejšnji številki našega časopisa Moj Swatycomet sem zapisal : Kvaliteto izdelkov in s tem ime Swatycometa na trgu ustvarjate vi, sodelavci enote. Ker pravijo, da je ponavljanje mati modrosti, ponavljam to tudi tokrat! In bom ponavljal vse dotlej, dokler kupci na trgu ne bodo pripravljeni plačati več, več za zagotovljeno kvaliteto in vse konkurenčne prednosti, ki jih bomo znali ponuditi. Potrudimo se. Matjaž Merkan, direktor SPE IBO 5 POSLOVNE STRANI Poslovanje enote SPE3 - Tehnične tkanine V drugem tromesečju 2012 se je povečal pritok naročil zunanjih kupcev. Sicer še nismo na mesečnem nivoju eksterne prodaje iz leta 2011, a trend je razveseljiv. Temu sledi spet pozitiven finančni rezultat poslovanja SPE-3, ki nam daje nov zagon. Novosti s področja trženja: v zadnjih mesecih smo tkali posebno stekleno tkanino tudi za nemškega kupca s področja gradbeništva za obloge teras. Žal pa nam je sodelovanje odpovedal kupec JUB Ljubljana, za katerega smo preko 15 let proizvajali fasadno mrežo. Veliko proizvajalcev fasadne tkanine iz lastnih steklenih vlaken je namreč cenovno ugodnejših od nas, ki vse niti kupujemo. Potrebna bi bila tudi naložba v tisk novega logotipa, ki se pri nas še dolga leta ne bi pokrila. Izpad 400.000 evrov prodaje na letnem nivoju pa je vseeno boleč. Kadri: junij pričenjamo z 89 zaposlenimi, od katerih so 4 stalno odsotni (eden na čakanju in trije na porodniškem dopustu). Imamo tudi prerazporejene sodelavce iz PE Superabrazivi. Tovrstna pomoč je v času, ko v njihovi enoti ni dovolj naročil, zelo dobrodošla. Res pa je, da so razočarani nad delom in materialom, s katerim imajo v naši enoti opravka. Žal nam je, da je tako. Naložbe: V tem obdobju ne izvajamo investicij. Toda poleti nas čaka nujna rekonstrukcija impregnacijske linije ISOTEX, saj bomo morali zamenjati vse verižnike s pogonsko verigo. 6 Po 11 letih obratovanja je ta povsem dotrajana. Bolniška odsotnost: Končno se lahko vsaj malo pohvalimo tudi na tem področju. Podatek iz maja kaže le na 6-% bolniško odsotnost. Stroški poslovanja: Nadaljujejo se cenovna pogajanja pri steklenih nitih. Pri evropskih proizvajalcih nam to solidno uspeva. Kitajski viri se dražijo zaradi višanja cen transporta in neugodne vrednosti valute. Smole sledijo gibanju cen fenola in so v rahlem porastu. Naši tehnologi s področja tkalskih strojev so uspešni pri iskanju cenejših vgradnih elementov. Aktivno delo pri izboljšanju kakovosti izdelkov in kakovosti opravljenega dela daje solidne rezultate. Pomembno je, da zagon ne popusti, kajti trg je zahteven. Dopusti so pred vrati. V SPE3 bomo imeli le en teden kolektivnega dopusta, ki ga bomo izkoristili za potrebna popravila in druge posege. Koriščenje 10 delovnih dni bo zaposlenim seveda omogočeno, a prilagajanje bo potrebno. Težimo k temu, da izpolnimo vsa naročila in da prisluhnemo tudi željam zaposlenih v čim večji meri. Marija Metličar, direktorica SPE Tehnične tkanine Marija Metličar INOVATIVNOST MI Inovativnost v družbi Leto je naokoli in odločitev, da pošljemo tri lanskoletne inovacije na natečaj tako v Celje kot v Maribor, se nam je obrestovala. V letno poročilo bomo tako lahko zabeležili prejem vseh treh barv zlata, srebra in brona. 7. junija 2012 je Regionalna gospodarska zbornica Celje najbolj inovativnim v celjski regiji za leto 2011 podelila 4 zlate, 8 srebrnih, 5 bronastih priznanj in 9 diplom. Na izboru je sodelovalo 55 inovatorjev iz 15 podjetij s 26 inovacijami. Swatycomet se je z obema prijavama uvrstil odlično. Iz RGZ Celje se bodo tako štiri najbolje ocenjene inovacije uvrstile v finalni izbor najboljših inovacij na nacionalni ravni. Z zlatom nagrajeni lamelni brusni diski Skorpio Ekstrem, soavtorjev Venčeslava Jakopa, Boga Gošnjaka, Matjaža Podergajsa in Mitje Stoparja, zaradi svoje spremenjene zasnove maksimalno izrabljajo brusno platno. Pri brušenju ti brusi odbrusijo več materiala od klasičnih oziroma dosegajo večjo agresivnost. Zaradi inovativnega razporeda brusnih lamel dosegamo finejše površine od običajnih brusnih diskov, kar nam še dodatno krajša čas brušenja. Srebrno odličje so si z inovacijo na področju signiranja prislužili inovatorji Božo Jančič, Matej Jančič in Igor Trček. Na prirobnico, ki predstavlja vpenjalni del rezalke, se zapisujejo podatki o končnem produktu. Zaradi preboja na prirobnicah je potrebno napis locirati med prebojne luknje. Da to omogočimo, je potrebno na traku pred signiranjem prirobnice razvrstiti, ločiti in usmeriti oziroma poravnati. Prirobnice je potrebno pred poravnavo ločiti, ker tako omogočimo lažje vrtenje in usmerjanje. To izvedemo s pomočjo prečnih letev, ki so pod kotom in spreminjajo vzdolžno hitrost prirobnic. Tako se pri prečni letvi z večjim kotom bolj zgostijo, nato pa se na naslednji letvi z manjšim kotom pričnejo ločevati. Z meritvijo dolžine impulza preleta prirobnice se nadzira prečni položaj prirobnice in s tem zagotovi pravilen izpis na kovinsko prirobnico. Vse prirobnice, ki nimajo časa preleta v določenem območju, se z zračnim curkom odstranijo s transportnega traku. Tako z napravo za nadzor pozicije signiranja prirobnic zagotavljamo izločanje prirobnic, ki bi bile slabo ali pa sploh ne bi bile signirane. Štajerska gospodarska zbornica je podelila priznanja za najboljše inovacije Podravja v letu 2011 nekoliko kasneje, in sicer 19. junija 2012 v Mariboru. Na letošnjem izboru je sodelovalo 89 inovatorjev s 34 inovacijami. Glede na ocene posebne strokovne komisije jim je zbornica podelila 17 diplom ter sedem bronastih, šest srebrnih in štiri zlata priznanja. Med prejemniki diplom najboljšim inovacijami Podravja 2011 je SWATCOMET prejel bronasto priznanje za : vroče stisnjene brusne plošče premera 925 mm, avtorjev Andreja Lobnika, Igorja Zvera, Aleša Semprimožnika in Milana Oniča. Le-te se uporabljajo v železarnah za odpravo napak in odstranitev oksidne skorje pri proizvodnji slabov in gredic. Temperatura obdelovanca je od 350º do 750º C, kar še dodatno otežuje pogoje pri brušenju. Kupci zahtevajo tehnično dovršen izdelek, s katerim dosegajo velike odvzeme materiala v časovni enoti pri relativno majhni obrabi brusne plošče. Razvili smo sestavo, ki zadovoljuje zgoraj naštete zahteve. S sinergijskimi učinki zrna in vezivnega sistema smo presegli kvaliteto brušene površine in obstojnost konkurenčnih izdelkov. Uporabljene so bile inovativne tehnološke rešitve, ki omogočajo konstantno kvaliteto izdelka. Vroče stisnjene brusne plošče premera 925 mm so izdelek z večjo dodano vrednostjo v segmentu brusnega orodja, kar bo pripomoglo na dvig BDV-ja na zaposlenega v podjetju Swatycomet. Iva Mlinšek-Lešnik Prejemniki nagrad Štajerske gospodarske zbornice Prejemniki nagrad Regionalne gospodarske zbornice Celje 7 IT KOTIČEK PIS – Proizvodni Informacijski Sistem Pred združitvijo je vsako od obeh podjetij uporabljalo svoj proizvodni informacijski sistem (PIS). Oba PIS-a sta dolga leta uspešno zadovoljevala vse potrebe obeh podjetij. Njuna slabost je bila zgolj v tem, da sta bila tehnološko že dokaj v letih, in kar je še pomembneje, bila sta zelo različna. Razen tega ju ni bilo mogoče povsem integrirati v nov sistem ERP Kopa, ki je v uporabi v celotnem združenem podjetju. To je še posebej veljalo za PIS na AS/400, ki je bil v uporabi v Mariboru. Zato smo se odločili, da prenovo PIS-a najprej opravimo v Mariboru. 1. septembra 2011 smo v SPE IBO, PE Keramika in bakelit pričeli z uvajanjem novega PIS-a. Do danes je že skoraj v celoti nadomestil predhodni sistem na računalniku AS400. Novi PIS je nastal v sodelovanju ekip Informacijske tehnologije in PE Keramika in bakelit. Vsi sodelujoči smo morali vložiti veliko dela in naporov, da smo projekt pripeljali do današnjega stanja. Poskušali smo vključiti kar največ dobrih lastnosti in praks starih PIS-ov (v Zrečah in Mariboru). Upamo, da nam je to tudi uspelo. Prenova PIS-a bo potrebna tudi v Zrečah, Ločah in Oplotnici. Po dopustih načrtujemo pričetek prenove obstoječega PIS-a v PE Flex in Fleksibilni brusi, nato pa še v preostalih enotah. PIS zajema programe, ki so potrebni, da naročilo kupca lansiramo v proizvodnjo in ga spremljamo od začetka njegove izdelave do predaje v skladišče. Zato je potrebno predhodno pripraviti matične podatke o izdelku, njegovi sestavi in postopku izdelave, vrstah kontrol itd. Na ta način pridobimo podatke o potrebnih materialih, zasedenosti proizvodnje, potrdimo dobavni rok, izdelamo lahko predkalkulacijo, vsak trenutek vemo, v kateri fazi izdelave se nahaja naročilo, spremljamo količino in kvaliteto izdelave, zbiramo 8 podatke za obračun plač itd. Novi PIS je izdelan v sodobni grafični obliki, ki ponuja več možnosti pri oblikovanju in delovanju programov. Slika prikazuje ekransko sliko programa za planiranje proizvodnje. Na sliki je prikazan glavni PIS-ov meni. Iz enega »centra« lahko dostopamo do vseh orodij in podatkov, ki so potrebni za upravljanje proizvodnje. Zapisal: Fric Venko IT SysAid – sistemski pomočnik in naš prijatelj v stiski Kadar potrebujemo kakršnokoli pomoč pri uporabi našega informacijskega sistema (v zvezi z delovanjem programske in strojne opreme), imamo za sporočanje naših težav v oddelek IT trenutno na voljo več možnosti: elektronska pošta, telefonski klic, obisk v prostorih IT. Že pred časom smo se dogovorili, da bomo drugo in tretjo možnost uporabili zgolj v skrajni sili. S 1. 7. smo uvedli še eno možnost, za katero pričakujemo, da bo zamenjala vse zgoraj naštete. Gre za specializirano orodje iz skupine orodij »help desk«, ki ga s pridom uporabljajo že v mnogih urejenih podjetjih. V IT smo se odločili za program SysAid. KOTIČEK Osnovna uporabnikova stran Osnovna ideja teh orodij je v tem, da uporabniku ni treba vedeti, koga v oddelku IT naj obvesti o svoji težavi, ampak le-to sporoči s pomočjo posebej prilagojenega računalniškega programa, v katerega vpiše samo, za kakšno težavo gre. Vse morebitne težave so namreč ustrezno kategorizirane in za vsako kategorijo je določen skrbnik iz oddelka IT. Uporabnik lahko ob vnosu svoje težave v sistem preprosto doda tudi ekransko sliko s svojega računalnika (v kolikor se je na zaslonu izpisalo kakšno sporočilo v zvezi z napako) in na ta način v oddelek IT pošlje še kvalitetnejšo informacijo o težavi, ki jo ima. Vnos zahtevka za rešitev naše težave Ko sporočilo prispe v IT, ga obdela skrbnik, ki je določen za reševanje konkretne kategorije težav. Skrbnik v IT ima na enem mestu zbrane vse zahtevke, ki so prišli na njegov naslov. Na voljo ima več možnosti obdelave vsakega posameznega sporočila (prioriteta, rok, status sporočila …). Na voljo je tudi možnost dodatnega komuniciranja z uporabnikom. Možnosti je precej. Skrbnikov pogled na zahtevke, ki so prišli na njegov naslov Zelo uporabna je tudi možnost izgradnje podatkovne baze (pogosto postavljena vprašanja), kamor se lahko zapišejo rešitve najpogostejših problemov. Tako imamo uporabniki možnost, da lahko nekatere probleme rešimo kar sami. Katere so glavne prednosti SysAida? Prednosti je kar nekaj: - uporabniku ni treba vedeti, komu v IT naj pošlje zahtevek v zvezi s svojo težavo, - skrbnik iz IT se lahko prijavi na PC pošiljatelja zahtevka in problem lahko reši na daljavo, - zahtevek se ne more izgubiti, - uporabnik ima stalen nadzor nad tem, katere zahtevke je poslal v IT in kdo rešuje katerega od njih, - v IT se ne more zgoditi, da bi pozabili rešiti katerega od zahtevkov, - in nazadnje: šef IT lahko spremlja, kako hitri so njegovi sodelavci pri reševanju zahtevkov in koliko je kdo od sodelavcev obremenjen. Kot rečeno, sistem je zaživel 1. julija. Uspešnost sistema bo odvisna od tega, koliko ga bomo uporabljali. Naš cilj je, da ga bomo uporabili v vseh primerih, ko imamo kakršnokoli težavo z uporabo informacijskega sistema. Telefon bomo uporabili samo takrat, ko se nam bo pokvaril računalnik in za sporočanje naše težave ne bomo mogli uporabiti SysAida. Benjamin Majcen 9 PREDSTAVITEV ENOTE Predstavitev enot PE SS in OvM Na lokaciji v Oplotnici od leta 2000 deluje najmanjši obrat podjetja, kjer so združene tri proizvodne enote: Sekundarne surovine, Ognjevzdržni materiali in Magnezit. Skupaj predstavljajo minimalni del podjetja in so nastale ter obstale predvsem zaradi internih potreb. VODJA PROIZVODNJE Herbert Brdnik DELOVODJA SEKUNDARNE SUROVINE Organizacijska shema Poslovanje in procesi so organizirani po naslednji shemi: Magnezit Proizvodnja umetnih brusov v magnezitnem vezivu predstavlja prvo dejavnost bivšega podjetja Comet v letu 1959. V bistvu je to proizvod, ki zaznamuje začetek Cometa. Gre za popolnoma naravne proizvode, ki jih lahko uporabljamo tudi v prehrambni industriji. Osnovo predstavlja korund, ki ga s pomočjo magnezijevih surovin oblikujemo v ustrezne oblike. Skozi zgodovino se je enota spreminjala tako po obsegu zaposlenih kot po obsegu poslovanja in je nekakšen višek dosegla ob koncu 80. in v začetku 90. let prejšnjega stoletja. Takrat je proizvodnjo v najem prevzel italijanski partner in to nekako pomeni konec rasti poslovanja ter počasen zaton proizvodnje. Proizvodnjo delimo na tri sklope, ki so opredeljeni po namenu uporabe izdelkov: • kovinsko predelovalna industrija (ročno, kmetijsko orodje), • gradbena industrija (kamen, beton …), • prehrambna industrija (začimbe, paprika, kava, lupljenje krompirja …). Ognjevzdržni materiali Proizvodnja ognjevzdržnih materialov (v nadaljevanju OVM) se je pričela okoli 1974 kot posledica oteženega uvoza OVM in možnost uporabe enakih surovin kot takratna osnovna dejavnost. Skozi obdobja je bilo veliko padcev in vzponov ter proizvodnja se je v zadnjih letih nekako stabilizirala. V programu so izdelki na bazi aluminatnih surovin, ki jih delimo na dva večja sklopa: • razsuti materiali (betoni, mase, kiti …), • predoblikovani materiali (opeka, plošče, kurišča …). 10 OGNJEVZDRŽNI MATERIALI MAGNEZIT Sekundarne surovine Proizvodnja oziroma predelava surovin je bila vpeljana za pokrivanje lastnih potreb, istočasno pa tudi za zunanje zainteresirane. V začetku so se tako predelovali dolomitni pesek, pirit, kriolit, regenerat in silicijev karbid. Zaradi ekoloških in prostorskih pogojev se je proizvodnja zmanjšala samo na predelavo regenerata in preselila na sedanjo lokacijo. Regenerat pridobivamo s hladnim drobljenjem in mletjem neustreznih izdelkov iz ostalih proizvodenj v okviru podjetja. Enota je predstavljala konkurenčno prednost predvsem za področje OVM in možnost zagotavljanja vračila uporabljenih izdelkov s strani kupcev. Ob tem se v okviru enote popravljajo in izdelujejo lesene palete za lastne in zunanje potrebe. Prostori, oprema in kadri Vse tri enote so locirane na lokaciji podjetja v Čadramu pri Oplotnici. Samo lokacijo nam tudi malce zavidajo, saj se nahaja tako rekoč sredi zelenih travnikov s prekrasnim razgledom na okoliške hribe. Vse te prednosti skušamo nadgraditi z dobrimi medsebojnimi odnosi, za katere smo zaslužni vsi na naši lokaciji. Obstoječa oprema zadostuje za trenutni obseg proizvodnje in je v relativno dobrem stanju. V zadnjih dveh letih smo prenovili opremo za drobljenje in mletje ter tako povečali njeno uporabnost. Z iskanjem novih dobaviteljev rezervnih delov in potrebnega materiala tudi nižamo stroške vzdrževanja in servisiranja. Prostori nam za obstoječi in povečan obseg proizvodnje popolnoma zadostujejo. Z zadnjima dvema pridobitvama, skladiščno halo in pokritim nadstreškom, smo rešili tudi težave skladiščenja surovin, izdelkov in »škarta«. Tako smo tudi ekološko manj sporni. Trenutna kadrovska situacija ni ugodna, saj zaposlujemo starejše sodelavce, povprečna starost zaposlenih je 48 let. Z obstoječo kadrovsko sestavo in številom zaposlenih zagotavljamo trenutni obseg proizvodnje brez možnosti širitve in povečanja realizacije v količinskem smislu. Delovno okolje Glede na vrsto proizvodnje se v prostorih srečujemo s povečano prašnostjo in hrupom. Z zadnjimi preureditvami strojev in procesov mletja smo ta problem zmanjšali, vendar je še kljub temu prisoten. Trenutno največji problem predstavlja prah. Tudi neugodnim vplivom prehoda zaposlenih s toplega na hladno se ne moremo izogniti. Vse to kliče po izboljšanju delovnih pogojev. Poslovanje Kljub zaostrenim pogojem poslovanja in zmanjšanju potreb naših največjih odjemalcev skušamo povečati obseg poslovanja, predvsem na račun novih kupcev in trgov. Tako nam je v zadnjem obdobju uspelo povečati število kupcev, razširiti prodajo na Hrvaško in postaviti realen sistem cen. Prvi rezultati so že vidni in sedaj nam preostane samo, da začeto nadaljujemo in nadgradimo tudi s prenosom na ostala programa. Situaciji smo se prilagodili tudi z zmanjšanjem zalog surovin, ob upoštevanju optimalnih nabavnih časov in pogojev. Naše poslovanje temelji na spodaj navedenih postavkah, saj se zavedamo, da smo lahko uspešni samo, če se svojih sposobnosti zavedamo in jih znamo kritično oceniti. Ugotovitve predstavljajo temelj sedanjega in bodočega poslovanja ter veljajo za vse tri proizvodne procese. Herbert Brdnik, vodja proizvodne enote PREDSTAVITEV ENOTE IZJAVE ZAPOSLENIH V ENOTI SS in OvM PODGRAJŠEK Delam na področju Magnezita in sem JANEZ, odgovoren za celoten proces pri nastanku proizvodnja izdelka, kar zajema vse od tehtanja, mešanja, vlivanja do pakiranja izdelka. Tako imam tudi najboljši pregled nad procesom, je pa res, da sem tako tudi odgovoren za končni izdelek v celoti. Ker je norma nastavljena izjemno visoko, jo je tako nemogoče doseči. PREDNOSTI fleksibilnost strokovnost odzivnost prilagodljivost zahtevam kupca V obratu Oplotnice delam zadnja 4 leta in Do pokoja imam še dobro leto dni in zelo ker sem doma iz Keblja, mi prihod na delo si želim, da bom vzdržal, saj ne zmorem več ne predstavlja težav, saj imam do podjetja le vsega delati in sem že utrujen. Upam, da se nekaj kilometrov. mi bo nasmehnila sreča in me presenetijo, da Pred tem sem 17 let delal v Flexu v Zrečah, bom lahko upokojil že kaj prej. sem se pa tudi tukaj navadil delati, le da sem v Zrečah imel zaradi večizmenskega dela JAVERNIK lepši osebni prihodek, tukaj pa delamo le ZDRAVKO, eno izmeno. Moje delovno področje obsega delovodja popravilo palet za enote iz Loč, Zreč in Oplotnice, kar ni malo dela. SLABOSTI V obratu Oplotnice delam rad in vesel sem, majhnost da se s sodelavci in nadrejenimi dobro neopremljenost razumemo. Želel bi si le večjo plačo, da bi ozek program izdelkov z njo lažje shajal iz meseca v mesec. Tako Že 28 let delam kot delovodja na Magnezitu. logistični stroški bomo letos z družino preživeli dopust kar V Oplotnico smo se selili leta ‘86 z lokacije doma. Zreč. Med zunanjim prevzemom obrata sem vmes delal še 3 leta kot delovodja v Ločah, IZZIVI novi izdelki VEBER sedaj pa sem zopet v Oplotnici. Ker sem tudi novi trgi JANEZ, domačin (prihajam iz Čadrama), sem tako reciklaža uporabljenih izdelkov proizvodnja tudi lokalno vezan na kraj, kjer delam. V preteklosti nas je v obratu, zaradi novi materiali obsežnejšega asortimana, veliko ročnega dela in priprav za izdelavo, delalo 32 NEVARNOSTI zaposlenih, danes nas dela 7 zaposlenih. pomanjkanje surovin prevzem s strani konkurence konkurenca z Vzhoda selitev kupcev Zaenkrat smo mirni samo na področju predelave regenerata, saj nam dovolj dela priskrbijo na drugih lokacijah. Izdelujemo ognjevarne materiale (OvM), Trenutno sem delavec z najdaljšo delovno magnezitne bruse, plošče Flexa in šamota dobo v tem obratu. Imam 33 let delovne ter drsna zapirala (sestavina pri OvM), dobe v Swatycometu in delam v Oplotnici popravljamo palete za 3 lokacije in drobimo od leta 1986, ko se je program Magnezita keramiko. Mogoče kot zanimivost, izdelava selil iz lokacije Zreč v Oplotnico. magnezitnih brusov spada v začetek obstoja Včasih nas je v tem obratu delalo 30 Cometa. Iz tega programa se je takratno zaposlenih, med njimi tudi ženske in smo podjetje pričelo razvijati in je sploh nastalo. se zelo dobro razumeli. Takrat je bilo dela Sicer pa delo kot delovodja opravljam rad, več, ker smo delali vse na roke. Sedaj je delo s sodelavci in šefom se dobro razumemo. več ali manj lažje in imamo več naprav, ki Menim, da se s pogovorom da veliko stvari zmanjšujejo tudi potrebo po delovni sili, zato dogovoriti in težave, ki nastajajo, skupaj rešiti. nas je ostalo le še 7 zaposlenih. Pogovarjala se je Alenka Mrzdovnik 11 NOVOSTI SWATYCOMET Kompenzator LTB za čistilno napravo v Mariboru Nova laboratorijska oprema z digestorijem za potrebe razvoja R&R PE Mb2 RC Simit. Pričetek gradnje nove hale termične obdelave v Zrečah Novi prodajni katalog SPE Industrijska brusna orodja (IBO) Maribor 12 Nova transformatorska postaja v Zrečah NOVOSTI SWATYCOMET Novi pisarniški prostori v Ecopacku v Zrečah Novi nadstrešek za zmanjšanje hrupa proti okolici pri enoti Superabrazivov v Mariboru Rezalka za razrez INCONELA 713C Ureditev novega prostora garderob za SGI v Zrečah Inconel 713C je temperaturno izredno obstojna nikelj-kromova zlitina, ki se uporablja se izdelavo lopatic reakcijskih motorjev. Za razrez inconela 713C smo razvili rezalko, ki omogoča natančen rez brez pregrevanja obdelovanca. Rezalko odlikuje visoka vzdržljivost. Na voljo so izdelki v naslednjih premerih in debelinah: F41 300X3, F41 350X3,5 F41 400X4 Oznaka kvalitete: ZA30T-BF Obodna hitrost: 80 m/s, zunanje armirana. Uporaba na stacionarnih strojih. Tim: Zlatko Jereb, Valerija Napotnik, Marija Kotnik Brusilna plošča za brušenje tračnih žag Na list tračne žage so navarjeni stelitni zobje, ki dajejo žagi želene lastnosti in ob enem povzročajo težave pri brušenju. S brusno ploščo Swatycomet zagotavljamo vse bistvene parametre, ki se pričakujejo od izdelka, ki je med najboljšimi na trgu. Brusne plošče uporabljamo na brusnih strojih: Vollmer, Iseli, Alix, Shark, …. Lastnosti brusne plošče: • visoka vzdržnost profila • velika reznost • ne pušča srha • konstantna trdota • brez vibracij Dimenzije: Premer: 200, 250, 300, 350, 400mm Debelina: 6,8 ,10, 11, 12, 13, 14,16mm Tim: Renato Žugman, Aleš Semprimožnik, Klinc Andrej 13 Sebastjan Bera, zaposlen v SPE IBO Maribor, enota Superabrazivi SWATYCOMETOVI TALENTI Sebastjana poznamo kot sodelavca na področju Superabrazivov, le malokdo od nas pa ve, da se ukvarja tudi z restavratorstvom starodobnih motociklov. Starine so ga zanimale že v otroštvu, največjega restavratorskega dela doslej pa se je lotil leta 2000, ko je kupil motocikel, ki je bil nevozen in v poraznem stanju (Foto1: fotografija motocikla pred obnovo). Sedaj je ponosen lastnik popolnoma obnovljenega motocikla tipa Puch TF, letnik 1951 (Foto 3: obnovljen motocikel Puch TF, l. 1951, Foto 7: ponosen lastnik). Sama obnova je trajala 5 let, obnovljen je originalno do zadnje podložke. Sebastjan pravi: »Še sam ne vem, koliko denarja in časa sem vložil vanj, vem pa, da je bilo ogromno. Počasi nabiram kilometre z njim, doma pa imam še kar nekaj motorjev (cca. 90 – jih že nekaj let ne štejem več), ki še čakajo na obnovo, in 2 traktorja, eden iz leta 1953 in eden iz leta 1960. Željo imam pridobiti in restavrirati še kakšen avtomobil iz predvojnih časov. Trenutno obnavljam motocikel Puch 250 S4, letnik 1938. Sledi obnova še enega Pucha 250 SG, letnik 1955, dveh Horexov 350, letniki 1950 in 1954 … Menim, da je bilo najtežje restavrirati prvi motocikel, saj nisem imel izkušenj in nisem vedel, kje dobiti informacije in originalne dele, sedaj mi delo gre hitreje od rok.« naslovnica revije Avto motor Classic, 2010) Sebastjan je letos prejel častno članstvo SVAMZ-a (Slovenske veteranske avto moto zveze), ki je elitno združenje, častno članstvo pa je eden najprestižnejših dosežkov za restavratorja. V Sloveniji je namreč podeljenih le dvanajst častnih članstev, sama zveza pa šteje okrog 5000 članov. (Foto 4: častno članstvo SVAMZ-a). Ker je skladen izgled pomemben, pa je Sebastjan na motociklu tudi oblečen v stilu motoristične opreme iz tistih časov (Foto 6: celostna podoba Sebastjana z motorjem). Fotografija motocikla pred obnovo. Sebastjan je med vožnjo deležen velike pozornosti Celostna podoba Sebastjana z motorjem Udeležuje se raznih srečanj starodobnikov na svetovnem nivoju, kot so svetovno FIVA srečanje in še mnogih drugih. Opažen je bil povsod in pojavlja se v raznih časopisih in revijah, tudi tujih (Norveška, Združene države Amerike, Nemčija, Avstrija …). (Foto2: 14 Ponosen lastnik Za marsikoga zanimivi tehnični podatki o motociklu tipa Puch TF, letnik 1951: Dvotaktni Valj: 1 Bati: 2 Obnovljen motocikel Hlajenje: zračno Puch TF, l. Vrtina: 2 x 45 mm Hod: 78 mm Prostornina: 248 cm³ Kompresijsko razmerje: 1:6:2 Moč: 12 KM pri 4.500 vrtljajih na minuto Največja hitrost: 110 km/h Uplinjač: Bing P 30/2 Sklopka: 6-lamelna v oljni kopeli Gume: 19/3.25 Suha teža: 147 kg Vzmetenje: teleskopsko Leto izdelave: 1951 Ser. Št.: 319 466 Okvir: cevni, varjeni, robusten Sebastjanu želimo srečno vožnjo in veliko uspeha pri nadaljnjih restavratorskih delih! Alenka Mrzdnovnik Častno članstvo SVAMZ-a Naslovnica revije Avto motor Classic, 2010 Andreja z veseljem obleče štajersko ljudsko nošo »Sprva je bilo sodelovanje pri folklori druženje s prijatelji, preživljanje prostega časa. Sedaj, ko sem časovno omejena in je tega druženja vedno manj zaradi vseh obveznosti, družinskih in službenih, sem zelo vesela, ko se s prijatelji zberemo, poklepetamo, zaplešemo in hkrati ohranjamo kulturno dediščino območja.« Tako pravi ANDREJA GOJKOŠEK, strokovna sodelavka v kadrovsko pravni službi, odgovorna za razvoj kadrov in izobraževanje, ki je članica folklornega društva Pobrežje pri Ptuju in je lani prejela priznanje za 15 let aktivnega dela v društvu. Društvo je bilo ustanovljeno leta 1996 in ohranja plese iz polpretekle zgodovine. V petnajstih letih se je vanj včlanilo preko 100 članov, nekateri so že odšli, drugi v njem bolj ali manj aktivno sodelujejo. Znani so pobreški koledniki. Običaj, ki ga imenujejo kolednikovanje, folklorno društvo skrbno neguje in je edino tovrstno društvo v celotni Sloveniji, ki v času pusta kolednikuje od hiše do hiše. Zanj so značilne t. i. plesačke kape, narejene iz papirja, okrašene z rožami in zimzelenom. Andreja je aktivno vključena tudi v druge projekte društva, kot so izdelava študije štajerskih ljudskih noš v Pobrežju, postavitev zbirke noš, organizacija različnih prireditev v sklopu društva itd. Pleše zaradi lastnega zadovoljstva, predvsem pa z namenom, da s folkloro predstavi plese, ki so se plesali v preteklosti na našem in širšem štajerskem območju. Seveda so v teh plesnih spletih tudi prikazani običaji, ki žal že tudi tonejo v pozabo, plesalci pa jih radi predstavijo. Poudarek daje ohranjanju kulturne dediščine in prenosu te dediščine na mlajše generacije, zato je ponosna, da v društvu ustanavljajo otroško sekcijo. Za ples je navdušila svojo hčerko Anejo, ki z mamico zelo rada hodi na vaje. V njej vidi veliko zmožnost za ohranjanje kulturne dediščine v obliki plesa in starih običajev. Seveda pa na SWATYCOMET TALENTI tem območju okoli Ptuja ne gre brez kurentov. Andrejin sin Domen ohranja tradicijo kurentovanja, saj ima že tri leta svojo kurentijo in je v pustnem času zelo aktiven. Pri Andreji je več kot očitno, da ima pod štajersko nošo tudi štajersko srce in poskrbi, da se ohranja vse tisto, kar je pristno naše in nas dela kulturno bogatejše. Hvala, Andreja. Majda Labotar 15 KPS SWATYCOMET Štafetna predaja kuhalnice: Jožica – Jožici Nobena skrivnost ni, da lahko lažje in bolje delamo s polnim želodčkom, zato toliko bolj cenimo 30-letno delo JOŽICE ŠKOF iz Oplotnice, glavne kuharice v kuhinji Swatycomet Zreče, ki z 12. julijem zaključuje svoje delo in se upokoji. Poiskali smo jo, le kje drugje kot v kuhinji, kjer je še omamno dišalo po okusni malici. Zardelih lic nam je odgovarjala na zastavljena vprašanja, vedoč, da je v nekaj besedah nemogoče opisati dela in občutke treh desetletij v delovni organizaciji, na katero je bila vedno ponosna. Zakaj ste se odločili za poklic kuharice in kako vas je pot prinesla v tedanji Comet? V mladosti sem omahovala med poklicem medicinske sestre in kuharice, a sem se odločila za slednje in mi ni bilo nikoli žal. Comet Zreče je v tistih letih veljal za zelo uspešno in ljudem prijazno podjetje, zato se je veliko ljudi želelo zaposliti tukaj. Iz tega razloga sem se odločila, da nastopim delo vodje kuhinje. V letih mojega dela sem imela pet različnih nadrejenih in z vsemi sem dobro sodelovala. Z leti se je spreminjala organizacija našega podjetja. Je to vplivalo tudi na vas in na vaše pogoje dela? Spreminjali so se način dela in delovni pogoji. Pred mnogimi leti smo v kuhinji razen malic pripravljali hrano še za kakšne slovesnosti, ki so bile v podjetju (novoletna praznovanja, pikniki in dnevi odprtih vrat), sedaj pa je poudarek na večjih menijih malic in tudi pripravi kosil za stranke, ki prihajajo v naše podjetje. Velika pridobitev je bila celovita obnova kuhinje in s tem so se tudi bistveno 16 izboljšali pogoji dela. Glavna nadloga pa ostaja, to sta vročina in sopara. Tako pač je povsod, kjer se kuha v velikih loncih. Po rezultatih ankete »merjenje klime v podjetju« je bilo delo vaše ekipe zelo visoko ocenjeno. Ste občutili zadovoljstvo? Dobre malice niso samo odraz dobrih receptov, ampak tudi uspešnega sodelovanja cele ekipe v kuhinji. Kot vodja sem morala organizirati delo tako, da je teklo vse nemoteno in da so bili naši zaposleni s hrano zadovoljni. Seveda sem pa poskušala po svojih najboljših močeh ustreči željam in potrebam svojih zaposlenih. Ker je to samo ženska ekipa, kjer so mamice, je razumljivo, da je bil način pristopa malo drugačen kot v drugih sredinah. Vesela sem, da so zaposleni z malico zadovoljni, saj poskušamo v mejah normativov za vsakega najti tisto, kar mu najbolj ustreza. Prav tako smo bile kuharice velikokrat deležne pohval poslovnih partnerjev za odlično pripravljeno kosilo, kar nam je bilo v posebno zadovoljstvo. Vsak vaš dan bo od 12. 7. 2012 imel 24 prostih ur, ki ste si jih po toliko letih dela prav gotovo zaslužili. Kaj boste počeli in predvsem, ali nas boste kaj pogrešali? Predvsem sem vesela, ker bom imela veliko časa za svojega moža. Tudi vnuka Tim in Tai komaj čakata, da se jima bom lahko bolj posvetila in se z njima igrala. Sicer bom pa tudi doma kuhala in pekla. Rada jem ribe, za poslastico pa jabolčni zavitek. Pa tudi svoje rože obožujem, zato bodo odslej vsako jutro deležne tudi mojega veselega pozdrava. Seveda pa bom pogrešala sodelavke in sodelavce, ker to je bil sedaj moj način življenja. Ne bom pa pogrešala bele kuharske kape (obvezna pri pripravi hrane), ker mi je vedno pokvarila frizuro, in vonja po čebuli, ki je za kuharico tako kot dišavnica in vedno prepoznaven ter včasih tudi moteč. Jožica Škof Vaše delovno mesto bo prevzela Jožica Kranjc iz Čadrama. Kaj želite njen in vašim kuharicam? Z Jožico delava skupaj že vrsto let, zato sem prepričana, da je izkušena v delu, kakor mora biti. Želim, da bi se v naši kuhinji kuhalo dobro kot doslej in bi tudi vse ostale moje sodelavke imele lepe in ne preveč naporne delovne dni. Skrivnostnih receptov nimam in vse znanje delim z sodelavkami. Vsekakor pa sem pripravljena pomagati z nasveti tudi, ko bom doma. Ob sekljanju čebule se ti navadno orosijo oči. Ampak tokrat ni bila kriva čebula. Jožica si je ob zaključku našega intervjuja obrisala solze. Naj bodo to solze za zdravje in srečo v njenih naslednjih letih. Mi pa se ji v imenu UO Mojswatycomet in imenu vseh zaposlenih zahvaljujemo za odlično opravljeno delo in prijazen, korekten odnos do vseh. Delovno mesto vodje kuhinje Swatycomet Zreče bo sedaj opravljala JOŽICA KRANJC iz Čadrama, mati treh hčera, ki je že 20 let zaposlena v tej kuhinji kot kuharica in je Jožico Škof tudi vedno nadomeščala. Povedala nam je, da tudi ona zelo rada kuha in s pridom uporabi vse pridobljene izkušnje, kar bo delala tudi naprej. Pravi, da se bo vsekakor trudila, da bo prehrana naših zaposlenih ostala na takšnem nivoju, kot je sedaj, in poskušala bo ustreči željam, seveda po pravilih normativov družbene prehrane. Razgovor je opravila: Majda Labotar KPS Jožica Kranjc Skrb za zdravje sodelavcev v SWATYCOMETU Zakaj je zdravje pomembno? Zdravje ni vse, vendar je brez zdravja vse drugo nič (Schopenhauer, 1788–1860, nemški filozof ). Schopenhauer ni edini, ki je spoznal, koliko je vredno zdravje. Štiri petine prebivalcev Evrope meni, da je dobro zdravje bistvenega pomena za kakovost življenja. Kronične bolezni močno vplivajo na kakovost življenja. Marsikatero kronično bolezen, na primer bolezni srca, sladkorno bolezen tipa 2 in raka, je mogoče v glavnem preprečiti z zdravim življenjskim slogom, to je z izboljšanjem prehranjevalnih navad, večjo telesno aktivnostjo in opustitvijo kajenja. (Vir: http:// osha.europa.eu/sl/publications/ factsheets/94) V sklopu projekta SKRB ZA ZDRAVJE SODELAVCEV v Swatycometu smo v Kadrovsko pravni službi začeli izvajati promocijsko-informa tivne aktivnosti o zdravem načinu življenja. Zavedati se moramo, da je foto Alenka Mrzdovnik Parkiranje osebnih avtomobilov na parkirišču v Zrečah Kot ste opazili, se je začela gradnja novega objekta termične obdelave v Zrečah, med halama skladišča in Flexa. Zaradi zožitve glavne dovozne poti do skladišča se je moral režim prometa na tem odseku spremeniti tako za tovornjake, viličarje kot tudi za zaposlene, ki se po tej poti gibajo. Da je promet varen, da na tem ozkem delu ne prihaja do zastojev, smo na zunanjem parkirišču poleg tovornega SWATYCOMET v prvi meri skrb za zdravje naša skrb in moramo sami zaposleni prevzeti odgovornost za lastno počutje in zdravje. Ostanite aktivni Odrasli potrebujemo najmanj 30 minut zmerne telesne vadbe skoraj vsak dan v tednu. Tako izboljšamo svoje telesno in duševno počutje ter preprečimo nabiranje odvečne telesne teže. Telesna vadba znatno prispeva tudi k zmanjšanju tveganja za raka, bolezni srca in depresijo. Nekaj enostavnih zamisli, kako lahko poskrbite za večjo telesno aktivnost: • krajše razdalje prehodite peš, namesto da bi se vozili z avtobusom ali avtomobilom; namesto da bi vstopili na prvi avtobusni postaji, lahko hodite do naslednje; • poskusite se v službo peljati s kolesom; • postavite tiskalnik nekoliko dlje od pisalne mize, če delate v pisarni; tako boste vsak dan primorani hoditi nekoliko več; • udeležite se športnih ali drugih telesnih aktivnosti, ki so na voljo na delovnem mestu. Andreja Gojkošek, KPS vhoda uredili prostor za tovorna vozila, ki čakajo na nalaganje tovora. S pravilnim parkiranjem avtomobilov na zgornjem parkirišču (na makadamu) je za zaposlene v tej enoti dovolj prostora za dve izmeni naenkrat. Ponovno vas prosimo, da zaposleni v družbi Swatycomet svoje avtomobile ne parkirate na parkiriščih, ki so označeni za goste! KPS 17 ŠRD SWATYCOMET Kolesarska sekcija Sekcija tenisa, Maribor Zaradi izraženega interesa zaposlenih smo tudi kolesarji pričeli z druženjem. Prvi del sezone zaradi vremena ni bil najbolj naklonjen kolesarjenju, vendar smo kljub temu uspeli pripraviti dve prijetni kolesarski druženji. Bolj obiskano je bilo prvo, ko nam je bilo tudi vreme bolj naklonjeno in nas je kolesarilo 11 zagretih, na drugem, ki smo ga morali malo prilagoditi vremenu, pa smo bili trije. Naslednje druženje bo sredi julija v Slovenskih Konjicah. Vabljeni vsi zaposleni in tudi vaši družinski člani. Za jesenska druženja pa lahko podate predloge vsi zainteresirani in prilagodili jih bomo željam. Tudi za obveščanja lahko podate dodatne predloge (oglasne deske, e-pošta …). Vabljeni! Teniška sekcija Maribor ima termine na teniških igriščih Športnega društva v Zrkovcih na prijetni in mirni lokaciji. Igranje je možno ob sredah in petkih od 17.00 do 19.00. Trenutno poteka tečaj tenisa pod strokovnim vodstvom teniškega trenerja. Tečaj je ob sredah od 18.00 do19.00. Tečaj bo potekal še naslednjih 5 tednov. Vabimo vse, ki bi radi spoznali osnove te zanimive igre, da se nam še pridružite. Vodja sekcije/kontakt: Marko Hlačar [email protected] - 02 33 31 689, 051 303 855 SEKCIJA TENISA, Slovenske Konjice Aktivni smo na terenih teniškega kluba Slovenske Konjice, termine tenisa imamo rezervirane ob ponedeljkih in četrtkih od 18.00 do 19.30. Veseli nas dejstvo, da je udeležba večja, da pridobivamo nove obraze. Po končanem kolektivnem dopustu bomo še enkrat organizirali osvežilni tečaj tenisa. Javite mi, če vas zanima, da boste pravočasno obveščeni. V jeseni nameravamo organizirati s kolegi iz mariborske teniške sekcije srečanje SP-1 in SP-2, malce tekmovalno, bolj pa družabno. Vabljeni k sodelovanju! Vodja sekcije/kontakt: Marjan Gruden [email protected] - 03 75 75 238, 041 377 806 18 Za igranje v preostalih terminih se lahko prijavite na internem omrežnem disku S:Razno:ŠRD:Sekcije prijave:Tenis Maribor: Rezervacija termina ali pokličete na int. 720 Branka Pigaca. Vabljeni! Vodja sekcije/kontakt: Branko Pigac [email protected] - 02 33 31 720, 041 352 298 POHODNIŠKA SEKCIJA Aktivni smo vse leto, pomladni čas je za nami, na vrsto prihajajo poletni pohodi. Bodite pozorni na obvestila na oglasnih deskah v podjetju, v kolikor pa želite biti obveščeni še posebej, pa nam javite podatke, da zaradi neinformiranosti ne izpustite kakšnega pohoda. Veseli bomo tudi vaši predlogov, ki jih bomo z veseljem vključili v naš program. Ker se pripravljamo na jesenki veliki pohod, vabljeni k skupnim pripravam! Vse informacije dobite pri: Jani Škof [email protected] - 03 75 75 240 ŠRD SWATYCOMET Športne igre AVTOTEHNE Letošnje Avtotehnine igre so kolegi iz Športno kulturnega društva Atropola organizirali v športnem parku »Kubu« v Vodicah na Gorenjskem. Kljub začetnim težavam s pokrivanjem ekip za posamezne tekme smo nekako uspeli prijaviti dovolj udeležencev, da smo lahko tekmovali v vseh razpisanih turnirjih. Sam dogodek ni bil organiziran s takšnim tekmovalnim nabojem kot v preteklih letih. Deloma verjetno tudi zato, ker je tudi zasedba ekip iz drugih podjetij Avtotehne bila bistveno manjša. Zato smo se lahko po svojih uradnih tekmah ukvarjali tudi z drugimi športi ali pa samo družili ob dobri hrani in pijači. Izkupiček je bil še boljši kot v preteklih letih, saj smo zmagali v nogometu, tenisu in odbojki na mivki. V košarki smo zasedli drugo mesto in v balinanju četrto. Badminton je zaradi vetra odpadel. V skupnem seštevku smo z naskokom 23 točk že četrtič osvojili prehodni pokal in ga tokrat potrjeno dobili v trajno last. Kolegi iz Avtotehne so se izkazali kot dobri gostitelji, zato smo jih povabili tudi na naše športno srečanje vikend za tem. Seveda pa se bomo z veseljem odzvali še kakšnemu povabilu kljub morebitni uspešni prodaji naslednjemu strateškemu partnerju. Vili Potočnik 19 ŠRD SWATYCOMET SWATYCOMETOV športni piknik Organizirali smo ga v soboto, 16. junija, v popoldanskih urah ob igriščih OŠ Zreče. Tokrat nam je vreme bilo izredno naklonjeno, pred močnim popoldanskim soncem pa smo se lahko umaknili v prijetno senco lip in smrek ob igriščih. Kljub najavljeni večji udeležbi se nas je zbralo nekaj čez sto, vsak pa je lahko poleg druženja s kolegi našel še kakšno aktivnost zase. Nogometaši so imeli svoj turnir v malem nogometu. Kljub popoldanski vročini so zdržali z igranjem do poznega popoldneva. Tokrat je prehodni pokal zasluženo osvojila ekipa iz Maribora. Pohodniki so se v lepem številu sprehodili do Zlatega griča in nazaj, nato pa v prijetni senci pod lipami opazovali, kako se zagnani športniki podijo po igriščih. Udeleženci so igrali tudi košarko trojk in odbojko na vroči mivki ter balinali za animacijo na pikniku. Letos so se organizirali tudi motoristi in nas po skupno prevoženi poti okrog Pohorja prišli pozdravit. Čeprav niso prišli vsi, se jih je zbralo kar zavidljivo število. Nič posebej odmevnega, samo miren, sproščujoč piknik za vsakogar, ki si vzame čas zase, uživa v aktivnostih v naravi in v druženju s kolegi 20 Vili Potočnik ŠRD Ribiška tekmovanja RS SWATYCOMET 2012 Letošnji minuli in prihajajoči termini: Št. Ribnik ALIGATOR Radvanje Datum 1. Tekmovanje za točke 25. 3. 2. Tekmovanje za točke 15. 4. 3. Tekmovanje za točke 29. 4. - LOČE 4. Tekmovanje za točke 6. 5. 5. Tekmovanje za točke 3. 6. 6. Tekmovanje za točke 17. 6. 7. Tekmovanje za točke 8. 7. 8. Tekmovanje za točke 19. 8. - LOČE 9. Tekmovanje za točke 26. 8. 10. Tekmovanje za točke 16. 9. Tekmovanje za točke 17. 10. 11. SWATYCOMET RAAM: Največji uspeh v zgodovini slovenskih ekip Pred nekaj dnevi se je iz Amerike vrnila ekipa kolesarjev in spremljevalcev, ki so sodelovali na letošnji dirki čez Ameriko. V spremljevalni ekipi je bil tudi Swatycometovec Miran Levpušček, ki je letošnji RAAM (Race Across America) predstavil že v pretekli številki. Ekipa, ki si je nadela ime po preminulem zmagovalcu in rekorderju RAAM-a Juretu Robiču, je skozi cilj prikolesarila kot tretja in s tem dosegla največji uspeh slovenskih ekip na tej 5000 km dolgi dirki. Od zahodne do vzhodne obale ZDA je slovenska ekipa Idrija Hommage to Jure Robič po podatkih organizatorjev prikolesarila v 6 dneh in 20 minutah. Čestitke vsem tekmovalcem in spremljevalcem za odličen rezultat, saj so premagali ekstremno razdaljo in visoke temperature. Ribnik HRENCA 1. Tekmovanje za točke 22. 4. 2. Tekmovanje za točke 20. 5. 3. Tekmovanje za točke 15. 7. 4. Tekmovanje za točke 9. 9. Vsa tekmovanja se pričnejo ob 8. uri. Informacije: Miran Domajnko 040 812 172 Foto: www.raam.si 21 MI SMO SWATYCOMET SINDIKALNI IZLET NA PLITVICE Letos se je izvršilni odbor KNG Swatycomet na seji v aprilu odločil, da 19. maja organizira sindikalni izlet s ciljem ogleda zaščitenega nacionalnega parka Plitvička jezera na Hrvaškem. Predlog so sprejeli vsi sindikati v Swatycometu in pristopili k organizaciji izleta. Da smo si izlet po nekaj letih res zaslužili, je dokazalo tudi vreme, saj je bilo več kot odlično za ogled naravnih čudes. Z turistično agencijo Pohorje tours iz Slovenske Bistrice je organizacija izleta potekala brez težav. Kot organizatorje nas je zelo pozitivno presenetila zainteresiranost za udeležbo na izletu, saj takšnega števila nismo bili vajeni. Prijavili so se Swatycometovci in nekaj upokojencev iz Cometa in Swatya. Končna številka, 142 prijavljenih, nam je dala nekaj več organizacijskega dela, vendar nam je hkrati velik pokazatelj pozitivne klime v podjetju, kar smo pa tudi zelo veseli. V soboto, 19. maja, sta ob pol šestih iz Zreč odpeljala dva avtobusa. Eden se je na poti ustavil še v Slovenskih Konjicah in Ločah ter nadaljeval pot v Maribor, od koder smo se malo čez šesto uro zjutraj odpravili vsi trije polni avtobusi. Pot smo nadaljevali mimo Ptuja do mejnega prehoda Gruškovje. Po opravljenih carinskih formalnostih smo se odpeljali mimo Krapine in Zagreba in že je bil naš prvi jutranji postanek v Motelu Plitvice, kjer smo si privoščili kavo in slasten krof. Pot smo nadaljevali mimo Karlovca do Slunja in tam sta nas čakala hrvaška turistična vodiča, ki sta bila z nami vse do Plitvičkih jezer. Ko smo prispeli na parkirišče Plitvičkih jezer, smo si privoščili malico, ki so jo nam pripravile naše kuharice v Zrečah. Ogled naravnih lepot Plitvičkih jezer je potekal z razgibanim potepanjem po ozkih lesenih mostičkih, vožnjo z vlakcem in z ladjo. Marsikateri korak se je ustavil ob osupljivih čarovnijah narave, ki že stoletja ohranja svojo neokrnjeno lepoto. Seveda se je po nekajurnem sprehodu prileglo okrepčilo iz zalog hrane in pijače na avtobusu, nato pa smo pot nadaljevali do Slunja, kjer nas je čakalo pozno kosilo. V Slovenijo smo se vrnili v poznih večernih urah. Organizatorji izleta smo prepričani, da smo zaposleni v Swatycometu vedno bolj povezani in da potrebujemo takšne dogodke, kjer se lahko družimo tudi izven svojih delovnih obveznosti. Z obrazov izletnikov je bilo razbrati prešerno veselje in prijateljske občutke, kar je nam in tudi turistični agenciji Pohorje tours v veliko zadovoljstvo. Vsekakor pa je sedaj priložnost, da se zahvalim sindikatu NSS Comet in KNSS Comet za pomoč pri pridobivanju prijav in pri sami izvedbi izleta, prav tako tudi za kritje dela stroškov izleta svojim članom. Posebej se moramo zahvaliti direktorju Swatycometa za odobritev malice s sladico in za brezalkoholne napitke. In posebej našim kuharicam, ki so nam spekle slastno pečenko. Nekatere so malico na samem izletu tudi razdelile. Zahvala tudi vsem zaposlenim, ki so na izlet s seboj prinesli harmoniko, dobro voljo, šale in pozitivno energijo, da so nas razvedrili in nasmejali. Ne bomo zaključili s stavkom »Se vidimo prihodnjič!«, ampak »Se vidimo že naslednje leto!« na ponovno tako lepem in številčnem sindikalnem izletu, kot je bil ogled naravnega parka Plitvice. Marjan Zagomilšek in Majda Labotar 22 ZGODOVINA SWATYCOMETA ZGODOVINA SWATYCOMETA Naslednje obdobje je pomenilo za obe družbi širjenje programov in nadaljevanje odličnih proizvodnih praks, z vmesnimi tezavami. Swaty po 1. svetovni vojni še vedno živi predvsem od izvoza, vendar pa mu svetovna gospodarska kriza ni prizanesla. Proizvodnjo razširijo na industrijske bruse. Leto 1932 je bilo kritično, vendar sta podjetje pred stečajno maso prevzela sorodnika predhodne lastnice vdove Frančiške Swaty. Navkljub ostri tuji konkurenci so se uspeli rešiti in viri navajajo večanje proizvodnje s 43 ton v letu 1934 do preko 100 ton in 90 zaposlenih pred izbruhom 2. svetovne vojne. V času vojne je bil arhiv Swatya dodobra uničen. Februarja leta 1945 je bila tovarna ob bombnem napadu precej poškodovana, kar je popolnoma zaustavilo proizvodnjo. Takratni lastnik se je umaknil v Avstrijo in s sabo odpeljal manjše število strojev, surovin in izdelkov. Po koncu vojne in osvoboditvi je bilo podjetje podržavljeno in pod okriljem direkcij, sledila je obnova objektov in nato ponoven zagon proizvodnje. Na trgu ni bilo surovin, le iz preostalih zalog surovin so proizvajali do leta 1947, ko so začeli z dobavami surovin iz uvoza. Poskus integracije Swatya z industrijo naravnih brusov iz Rogatca leta 1949 ni bil uspešen in je trajal le 1 leto. 21. 8. 1950 je bilo podjetje predano v upravljanje delovnemu kolektivu in od takrat dalje so se zadeve začele izboljševati. Comet je leta 1964 zvedel prvi izvoz magnezitnih brusov, čez tri leta so začeli z regeneracijo surovin iz odpadnih brusov. Kolektiv šteje že blizu 30 sodelavcev. 1968 so osvojili proizvodni program, ki je zagotovil nadaljnji razvoj in uspehe podjetja – proizvodnjo rezalnih in brusnih plošč v bakelitni vezi. Leta 1972 proizvodnja bakelitnih brusov prvič preraste proizvodnjo magnezitnih brusov, kasneje pa postane Cometov vodilni proizvodno-prodajni program. Prvo delno avtomatizacijo proizvodnje bakelitnih brusov uvedejo že leta 1976. Prvi avtomat tlakuje pot sodobni in tehnološko dovršeni proizvodnji, ki jo je narekovalo zahtevno tržišče. Leto 1970 je zaznamoval začetek proizvodnje ognjevzdržnih materialov za livarsko in druge industrije. S pričetkom proizvodnje rezalnih strojev v letu 1974 in kasneje tudi brusilnih strojev vstopi COMET tudi med izdelovalce strojne opreme. Iva Mlinšek - Lešnik Kolektiv Cometa leta 1963 ( Vir: arhiv SWATYCOMET). Spominski posnetek delavcev Swatya pred tovarno 1951. 23 Zaposlene smo vprašali: ‘Kaj bi spremenili/izboljšali v podjetju Swatycomet?’ MOJA MISEL Moja misel Moja misel Moja misel MIRZA PEKMEZOVIĆ, Strugarna, SPE-2 Maribor RIHARD LEVA, Kakovost in okolje, KPS SAŠA COLNARIČ, Strugarna, SPE-2 Maribor V poletnih mesecih bi si želel, da v proizvodnji ne bi bilo tako neznosno vroče in bi imeli učinkovitejši sistem hlajenja s klimo, saj je delo v takšnih pogojih zelo naporno. Predlagal bi tudi delovni čas 4 dni po 10 ur, petki bi bili prosti, kakor smo imeli v podjetju, kjer sem delal prej in mi je tako zelo ustrezalo. Želel bi si tudi več sproščene komunikacije z nadrejenimi, ki delavcem pomeni veliko, poleg brezosebnega delegiranja rednih dnevnih zadolžitev. Glede na moje področje dela »kakovost in okolje« bi vsekakor na prvo mesto izboljšanja oz. sprememb postavil osveščenost do ločevanja odpadkov v naših delovnih sredinah. Vsak posameznik se mora zavedati, da je naš planet zasičen z raznimi odpadki in je resnično skrajni čas, da se držimo pravil ločevanja. Moje pravilo je, da jabolko in papir ne gresta skupaj. Zato bi dejal, da je včasih potrebno sprazniti tudi naš osebni »koš«, kjer shranjujemo zamere, nestrpnost, nevoščljivost in jezo ter jih odstraniti od veselja, prijaznosti, komunikativnosti. Ko bomo popredalčkali, kaj je pomembno in kaj ni, bodo tudi naši medsebojni odnosi tako v službi kot v prostem času pridobili na »kakovosti« . Sicer se pa na svojem delovnem mestu odlično počutim, saj imam prijetne sodelavce, predvsem pa razgibano in zanimivo delo. Spremenilo oziroma izboljšalo bi se lahko še marsikaj. Imam tudi nekaj predlogov: V proizvodnji bi potrebovali boljše računalnike, saj je delo na starih počasno in oteženo. Predlagal bi tudi drseči delovni čas za proizvodnjo, saj je v jutranjih urah zelo stresno priti pravočasno na delo. Dovolj bi bilo 30 minut drsečega časa, da se ti zaradi minute zamude ne briše cela ura. Lahko bi spremenili termin za kolektivni dopust. Predlagal bi 2 tedna prej ali 2 tedna kasneje, saj je trenutni termin v najvišji sezoni, ko je gneča največja, cene pa najvišje. Predlagal bi ograditev parkirnega prostora v Mariboru. Zdaj se tam lahko sprehaja kdorkoli in že velikokrat je bil kakšen avto poškodovan (predrte pnevmatike, zlomljena ogledala). Menim, da je za varnost vozil slabo poskrbljeno. Kontrole ni, za poškodbe vozil in stroške, ki nastanejo, pa odgovarjamo in jih krijemo sami. Kakor je čaj, bi si želel, da bi bila v podjetju tudi kava na avtomatih zastonj. Končni izdelki (segmenti) imajo v procesu proizvodnje predolgo pot do skladišča, kjer vidim izgube zaradi časa, namenjenega za transport. Moja misel Moja misel MITJA TEŽAK, referent prodaje, SPE Flex, Zreče Izboljšal bi komunikacijo med enotami, saj moramo za uspešno delo zaposleni med seboj aktivno sodelovati, predvsem pa biti fleksibilni za potrebe trga, ki postaja vsak dan zahtevnejši. Ker delam na področju prodaje, želim kupce obdržati z dobrim suportom, kjer pa sem odvisen tudi od sodelovanja drugih služb. Verjamem, da nam bo skupaj uspelo. Glede sprememb pri mojem delu je tako, kadar želim kaj spremeniti, ukrepam in poskušam reševati sproti, saj si želim delo olajšati. 24 MARTINA TOMAŽIČ, referentka nabave, Zreče Spreminjala prav veliko ne bi, saj sem z delom, ki ga opravljam, zadovoljna in veseli me, da so tudi odnosi med sodelavci in šefom dobri. Vesela sem, da sem ostala na delovnem mestu v Zrečah, kjer se zelo dobro počutim. Ker ‘skrbim’ za dobre medosebne odnose, pa bi si želela še, da bi se več družili s sodelavci iz mariborske enote, ki spadajo pod isto službo. MOJA Moja misel Moja misel MISEL Moja misel DAVOR POŠ, tehnolog vzdrževanja, SPE Tehnične tkanine, Loče ROMAN ROZMAN, vzdrževanje, SPE Tehnične tkanine, Loče BOŠTJAN PODERGAJS, Orodjarna, SPE1 Zreče Spremenil bi organizacijo dela, ker opažam, da delegirane naloge niso vedno smiselne in praktično izvedljive. Tako prihaja do nepotrebnih stroškov in potrate časa. Ker sem izvajalec nalog, bi sam zadevo rešil na bolj praktičen način in z večjim učinkom. Menim, da bi se v primeru boljše komunikacije takšnim nepotrebnostim lahko izognili. Izboljšal bi tudi zunanji izgled podjetja, kjer se lahko podjetje izkaže z vzdrževanjem reda, urejenosti in čistoče. To vključuje okolico podjetja, proizvodne prostore, nezanemarljivi pa so tudi razni zamaknjeni kotički, ki so, kot opažam, raj za odlaganje raznih nepotrebnih materialov. Zaradi možnosti družbene prehrane in promoviranja zdravega načina življenja pa se mi tudi uvedba zajtrka za zaposlene ne zdi tako napačna ideja. Kot vzdrževalec vidim možnost izboljšav na avtomatizaciji proizvodnje, saj še vedno delavci precej dela opravijo ročno. Tudi sam bi potreboval še kakšno hidravlično dvigalko za vzdrževalna dela na avtomatih, kjer so deli nemalokrat zelo težki. Zaposleni bi potrebovali več dni pripadajočega dopusta na leto, proizvodni delavci pa 6-urni delovnik. Vsekakor bi bila tudi neka vrsta sprostitve ali telovadbe na delovnem mestu v tako dolgem delovniku zelo dobrodošla. Želel bi si, da bi bilo naše podjetje bolj urejeno. Več reda bi pričakoval pri zunanjem izgledu in tudi v neposredni okolici proizvodnje, kjer se nabirajo razni nepotrebni materiali, ki zelo kazijo naš odnos do okolja in dela. V poletnih mesecih bi izboljšal sistem hlajenja, saj je v takšnih pogojih zelo težko delati. Moja misel Moja misel Moja misel DANICA KOROŠEC, Pakirnica, SPE1 SC Flex, Zreče JANKO PODGRAJŠEK, Orodjarna, SPE1 Zreče KRISTJAN KOŠIR, Impregnacija, SPE Tehnične tkanine, Loče Želel bi si, da bi se posvetili izboljšanju medosebnih odnosov, tudi s šefi. Izboljšal bi tudi način dela, kjer bi bilo manj fizičnega napora, saj v oddelku impregnacije, kjer delam, še vedno kar nekaj težkega dela, kljub izboljšanju mehanizacije, opravimo ročno. V poletnih mesecih bi s hlajenjem omilil vdor vročine v popoldanskih urah v proizvodne prostore, kjer je zelo naporno delati ob takšnih pogojih. Spremenil bi sistem nakladanja tovornih vozil v podjetju. Namenil bi jim posebno parkirišče in v podjetje bi vstopali na poziv ter tako manj ovirali ostali interni promet. Prakso poznam iz tujine in lahko bi jo uvedli tudi pri nas. Izboljšal bi organizacijo dela, ker mislim, da bi bile potrebne precejšnje spremembe. Delo bi lahko potekalo veliko bolj smiselno, če bi se upoštevala tudi mnenja delavcev, ki svoje delo najbolje poznamo. Predlagam še ureditev parkirišča za zaposlene, ki je trenutno odročno in slabo urejeno. Želela bi si boljših odnosov med zaposlenimi in s šefi. Menim, da premalo komuniciramo, zato prihaja do raznih dezinformacij in posledično do slabše opravljenega dela. Opažam, da na račun kvantitete (količine) trpi kvaliteta, delavci imajo slab odnos do dela. Želela bi si uvedbo vsaj mesečnih, če ne tedenskih sestankov, ki smo jih v preteklosti že prakticirali. Zaposleni za delo potrebujemo konkretne informacije, sestanki so lahko zelo kratki. Bolje obveščeni, menim, da bi boljše delali. Zaposleni v proizvodnji pogrešamo tudi obiske direktorja, skoraj ga ne poznamo, saj ga le redko vidimo. Zelo veseli bi bili, če bi nas prišel samo pozdravit in kdaj pa kdaj pogledat. Menim, da bi bil čas, namenjen za to, dobro unovčen. Zaposleni to potrebujemo, da vemo, kdo vodi podjetje in ‘za koga delamo’. Vzdušje v proizvodnji je mrtvo, manjka nam zagona, motivacije. Pogovarjala se je Alenka Mrzdovnik 25 Tudi brez Laškega gre. Kdo pravi, da ne znamo pozirati? SWATYCOMET UTRINKI Kje je moja harmonika? Eko-etno dekleta Halo, halo, kdo pravi, da nič ne bo? Prijemajo ribice, takšne in drugačne. ribič Vinko Tale cesta je pa res čudna. 26 NAGRADNA KRIŽANKA Penzion Kračun, Loče - www.penzion-kracun.si REŠITEV KRIŽANKE (prepisano geslo s kuponom) nam, najkasneje do 25. julija 2012, pošljite v zaprti kuverti. Kuverto lahko oddate osebno v službi IT (Majdi Labotar) ali pa pošljete po pošti na naslov: SWATYCOMET d.o.o., »Za interno glasilo«, Tovarniška 5, 3214 Zreče. PODELILI BOMO TRI NAGRADE. 1. nedeljsko kosilo za dve osebi 2. 1 x dr. pizza po izbiri 3. 1 x dr. pizza Loče. V kupon spodaj dopišite vaše osebne podatke: Želimo vam obilo zabave pri reševanju križanke in srečo pri žrebanju. Nagrajenci nagradne križanke iz prejšnje številke so: 1. nagrada: Jožica VIVOD, KPS 2. nagrada: Vinko OPREŠNIK, TT Loče 3. nagrada: Herbert BRDNIK, SS in OOM Za prevzem nagrade je obvezna predhodna najava Dušici Založnik (int. 332). Uredniški odbor Ime in Priimek Enota (zaposleni) ali domač naslov (upokojenci): Kupon julij 9. NAGRADNA KRIŽANKA 27 moj swatycomet GLASILO POSLOVNEGA SISTEMA SWATYCOMET Swatycomet na sindikalnem izletu l Lepe počitnice! l Sejem v Beogradu l Izlet v Plitvice l Nagradna križanka l N ov parkirni režim v Zrečah l ŠRD Swatyco met l Talenti l Štafetna predaja kuhaln