ZKB je pristala na tržaœkem nabrežju _str. 4 ZKB è sbarcata sulle

št.n. 19 majmaggio2009
Izredni in
redni ob@ni
zbor ZKB _str. 8
Poste Italiane S.p.a. SPEDIZIONE IN A.P. - 70% - D.C.B. TS - Registriran na sodišču v Trstu dne 03.01.2005 pod zap. št. 1098 - Registrato presso il Tribunale di Trieste il 03.01.2005 al n. progr. 1098
Assemblea
straordinaria
e ordinaria
della ZKB _pag. 9
Sre@anji v
okviru niza
seminarjev
Slovik-a
o krizi _str. 12
Incontri della
serie di
seminari
organizzati
dallo Slovik
sul tema
della crisi _pag. 13
Gledaliœke
Izkuœnje Danijela
Malalana _str. 16
Esperienze
teatrali di Danijel
Malalan _pag. 17
Skupne
vrednote ZKB
in Tergeste
Dop _str. 22
ZKB je pristala
na tržaœkem nabrežju
ZKB è sbarcata
sulle rive di Trieste
ZKB e Tergeste
Dop - valori
comuni _pag. 23
_str. 4
_pag. 5
Amaterski
športni
krožek Kras _str. 24
Il Circolo
Sportivo
Dilettantistico
Kras _pag. 25
ZKB uvodnik
Cenjeni @lan!
Revija Skupaj ima novo preobleko. Po nekajletnem izhajanju v časopisni obliki, smo se odločili za posodobitev, da bi zagotovili večjo
preglednost. Glasilo je do sedaj želo
precejšnje odobravanje, kajti predstavlja vsekakor dobro sredstvo komuniciranja med nami. Zaradi tega
se nam je zdelo potrebno, da naš list
še izboljšamo. Upam, da vam bo
sprememba po godu.
Mesec maj je za našo banko zelo
pester: 8. maja smo odprli novo podružnico na tržaškem nabrežju, 15.
pa je na vrsti še občni zbor.
Nova filialka je za nas strateškega
pomena. Tržaško nabrežje je v fazi
velikega prestrukturiraja in po načrtih bo to območje zadobilo zelo pomembno vlogo v okviru splošnega
dogajanja in razvoja Trsta. Drugih
okenc v neposredni bližini ni, tako da
zna tudi to dejstvo prispevati k uspešnemu poslovanju filialke.
In še nekaj besed o občnem zboru, ki tudi formalno zaključuje poslovanje v letu stoletnice.
Po direktivah centralnega zavoda
bomo banke letos primorane prilagoditi nekaj členov svojih statutov,
za kar je bilo potrebno sklicanje tudi
izrednega občnega zbora. Spremembe so namenjene predvsem večjim
ustanovam, vendar, kot se temu pravi, zakon je enak za vse...
Tej prvi fazi del bo sledil še redni
občni zbor. V letu 2008 je bilo veliko
2
dejavnosti in dogajanja in smatram,
da smo pripravili za člane res izčrpno
poročilo, ki bo prav gotovo obudilo v
vas veliko prijetnih spominov, a obenem vzbudilo tudi veliko čisto ‘ekonomskega’ zanimanja.
Torej, po odprtju podružnice na
nabrežju se spet vidimo v čim večjem številu v petek, 15. maja.
Lep pozdrav
Predsednik uravnega sveta ZKB
Sergij Stancich
ZKB l’editoriale
Spettabile socio!
Il giornale Skupaj ha assunto una
nuova veste. Dopo qualche anno in
cui è uscito nella forma del giornale
abbiamo deciso di dargli una veste
più attuale e più leggibile. Il giornale
ha avuto sinora una buona accoglienza poiché in ogni caso rappresenta un valido mezzo di comunicazione tra noi tutti. Ci è sembrato
quindi necessario migliorare ancora
il nostro giornale. Speriamo che i
cambiamenti siano di vostro gradimento.
Il mese di maggio si annuncia
molto vivace per la nostra banca: l’8
maggio abbiamo inaugurato la nostra nuova filiale sulle Rive, il 15 maggio c’è l’assemblea dei soci.
La nuova filiale è per noi d’ importanza strategica. Le Rive sono, infatti,
in fase di grande ristrutturazione e
dovrebbero acquisire secondo i piani un ruolo importante nell’ambito
del divenire e dello sviluppo generale della città. Nelle vicinanze non ci
sono altri sportelli bancari ed anche
questo fatto potrebbe contribuire
ad una proficua attività della nostra
filiale.
Vorrei aggiungere qualche informazione sull’assemblea dei soci che
conclude anche formalmente la nostra attività nell’anno del centenario.
Le direttive dell’Istituto centrale ci
impongono quest’anno di adeguare
alcuni articoli dello Statuto per cui è
stato necessario convocare anche
un’assemblea straordinaria. I cambiamenti dovrebbero riguardare soprattutto gli istituti maggiori, ma, come
si dice, la legge è uguale per tutti....
A questo primo atto farà seguito
l’assemblea ordinaria. Nel 2008 ci
sono stati molti eventi e molta attività per cui ritengo che la nostra relazione sarà veramente approfondita e
che potrà suscitare in voi anche dei
bei ricordi oltre che stuzzicare il vostro interesse »economico«.
Quindi, dopo l’inaugurazione sulle Rive ci ritroveremo numerosi venerdì, 15 maggio.
Od leve / Da sinistra:
Morris Hervatin, Sabina #uk,
Sergij Stancich, Peter Žerjal
Odgovornik urednik
Direttore responsabile
Dušan Kalc
Sodelavci
Hanno collaborato
Sergij Stancich,
Jasmina Strekelj,
Matej Caharija,
Ivan Žerjal
Fotografije
Fotografie
Foto Kroma
Un cordiale saluto
Il Presidente del Cda della ZKB
Sergio Stancich
Tisk
Stampa
Graphart srl
Tiskano na ekoloœkem papirju
Stampato su carta ecologica
3
ZKB dogodki
Enajsta
poslovalnica
Slovesni trenutek
otvoritve
Il momento del
taglio del nastro
4
Zadružna kraška banka je vse bliže svojim strankam in njihovim potrebam v samem osrčju mesta Trst.
Njena ladja, polna obetov in dobrih
namenov, je priplula do prenovljenega mestnega nabrežja Gulli, kjer je
prav nasproti nastajajočega morskega parka postavila svojo enajsto poslovalnico. Po nadvse uspešni izkušnji
svoje nedolge, a zadoščenj polne
prisotnosti v Ulici S. Spiridione, in še
prej na Trgu Libertà pri železniški postaji, je v petek, 8. maja, s prisrčno
otvoritveno slovesnostjo odprla vrata svojih okusno in sodobno opremljenih prostorov še v streteško pomembni četrti z razgledom na morje,
kjer je začela z operativnim poslovanjem v ponedeljek, 11. maja.
“Zavedamo se, da je treba v tem
težkem obdobju gospodarske in finančne krize stati prebivalstvu še bolj
ob strani in naša specifičnost lokalne
zadružne banke nam to tudi omogoča, ” je med otvoritvijo prostorov dejal predsednik upravnega odbora
ZKB Sergij Stancich ter poudaril, da
so resnična pozornost za teritorij ter
za dejanske potrebe ljudi in ne le
skrb za zaslužek, glavna načela zadružne banke.
Najzgovornejši izraz spoštljivosti
ZKB do osnovnih etičnih in človeških vrednot ter njene posebne občutljivosti za težave revnejših, ki jih
gospodarska recesija še zaostruje, je
bila odločitev, ki jo je predsednik
Stancich posebej naglasil, da namesto lahkotnih promocijskih pobud
nameni posebne prispevke tržaški
Karitas in kapucinskim menihom na
Montuci, ki radodarno delijo pomoč
revnim.
Tudi s takšnimi dejanji in ne samo
z izpričano poslovno resnostjo in
uspešnostjo si ZKB pridobiva priznanja in naklonjenost tržaške slovenske
in italijanske javnosti. O tem je pričala
tudi množična prisotnost ljudi na
otvoritveni slovesnosti, predvsem pa
prisotnost najvišjih predstavnikov
mestnih oblasti, ki jih je predstavila
napovedovalka Mairim Keber. Pomenljiva je zlasti stalna prisotnost župana Robertam Dipiazze, ki s simpatijo spremlja razvoj banke in njeno
zasidranost v osrčju mesta. Zanj, kot
je dejal v svojem pozdravnem nagovoru, predstavlja nova poslovalnica
na nabrežju ne le znamenje pomiritve in sodelovanja med dvema etničnima skupnostima, temveč tudi pomembno pridobitev za vse mesto in
še zlasti za ta obmorski predel, kjer
bo zrastel morski park in kjer se bodo
po njegovem v bližnji prihodnosti
dogajale izredno zanimive stvari.
Podobne pohvalne in optimistične misli sta (kljub trenutni gospodar-
ZKB avvenimenti
L’undicesima
filiale
La Banca di Credito cooperativo
del Carso è sempre più vicina ai pro-
pri clienti e alle loro esigenze anche
nel centro di Trieste. La sua nave,
piena di speranze e buone intenzioni, è approdata sulla rinnovata Riva
Gulli, dove ha aperto la sua undicesima filiale proprio di fronte al nascente parco marino. Dopo la seppur recente, ma felicissima e appagante
esperienza di via S. Spiridione, preceduta da quella di Piazza Libertà nei
pressi della Stazione centrale, venerdì, 8 maggio con una bella e cordiale
cerimonia la Banca ha aperto le porte dei suoi nuovi locali, arredati con
gusto e in stile moderno, anche in
questo rione strategico con vista a
mare, dove è diventata operativa lunedì, 11 maggio.
“Siamo consapevoli che in questo
difficile periodo di crisi finanziaria ed
economica dobbiamo essere anche
più vicini alla popolazione e la nostra
caratteristica specifica di banca locale ci permette di esserlo in misura
anche maggiore”, ha detto nel corso
dell’inaugurazione il Presidente del
Consiglio d’amministrazione della
ZKB Sergio Stancich sottolineando
che non solo la corsa ai guadagni,
ma soprattutto l’attenzione per il territorio e per le esigenze effettive delle gente costituiscono i principi fondanti di una Banca cooperativa.
L’espressione tangibile del rispetto da parte della ZKB dei fondamentali valori etici e umani e della sua
grande sensibilità per le difficoltà dei
più bisognosi, acuite dalla recessione
economica, è stata la decisione, evidenziata dal Presidente Stancich, di
sostituire le abituali iniziative promozionali con contributi particolari alla
Caritas diocesana e ai Cappuccini di
Montuzza che forniscono aiuti ai poveri della città.
Anche con atti simili e non soltanto con la comprovata serietà imprenditoriale e con l’efficienza che le vengono riconosciute, la ZKB raccoglie
nuovi riconoscimenti e il favore
dell’opinione pubblica slovena ed
italiana, com’è stato dimostrato dalla
grande presenza di pubblico alla cerimonia inaugurale, ma anche dalla
presenza dei più alti rappresentanti
delle autorità cittadine che sono state introdotte dalla presentatrice Mairim Keber. Particolarmente importante è la sollecita presenza del
Sindaco Roberto Dipiazza che segue
con simpatia lo sviluppo della Banca
e il suo radicamento nel cuore della
città. Per lui, come ha precisato nel
suo discorso di saluto, la nuova filiale
sulle Rive rappresenta non solo un
segno di riconciliazione e collaborazione tra i due gruppi etnici, ma an-
Namesto lahkotnih
promocijskih pobud
je ZKB namenila
prispevek tržaški
Karitas in kapucinskim
menihom na Montuci
ZKB ha deciso di
sostituire le
abituali iniziative
promozionali con
contributi particolari
alla Caritas diocesana
e ai Cappuccini di
Montuzza
5
ZKB dogodki
ski krizi) izrazila podpredsednik Tržaške pokrajine Walter Godina, ki je
predstavljal drugje zadržano predsednico Bassa Poropat, ter predstavnik
deželne federacije zadružnih bank
BCC Lorenzo Sirch. Zelo prisrčen je
bil tudi nagovor tržaškega škofa
Evgena Ravignanija, ki je blagoslovil
nove prostore ter v slovenskem in
italijanskem jeziku dejal, da ZKB nadaljuje lepo tradicijo nekdanje openske hranilnice, v katero so ljudje z zaupanjem vlagali svoje prihranke. V
tem duhu pozornosti do ljudi naj na-
daljuje svoje poslanstvo, je še dejal in
poudaril, da zelo ceni plemenitost in
pozornost banke do ljudi v težavah.
Odprtje enajste poslovalnice, o
kateri je nanizal celo vrsto podatkov
generalni ravnatelj ZKB Aleksander
Podobnik, lahko na nek način označimo kot zadnje in nadvse pomembno
in uspešno dejanje proslavljanja stoletnice banke, ki je potekala lani. V
drugo stoletje svojega obstoja stopa
torej ZKB, ki je pravkar pristala na tržaškem nabrežju, takorekoč z razprtimi jadri.
Otvoritve so se udeležili
tudi predstavniki upravnega
in verskega življenja
All'inaugurazione
erano presenti anche
autorità amministrative
e religiose
PETER Zerjal: DELO NAS NE PLAŠI
Novo poslovalnico na Nabrežju Gulli 4 vodi Peter Žerjal, ki sta mu ob strani
mlada Morris Hervatin in Sabina Čuk. S kakšnimi občutki se novi ravnatelj loteva zahtevne naloge? “Kakor pri vsaki novosti, so občutki mešani,” je ob otvoritvi dejal Peter Žerjal. “Na eni strani obstaja skrb, kako bo potekalo poslovanje
spričo sedanjih neugodnosti, ki jih prinašata finančna in gospodarska kriza, na
drugi pa je spodbudna zavest, da bodo te težave prej ali slej mimo, da je lokacija nove poslovalnice odlična in da bo z nastankom morskega parka še vidnejša ter da imam zelo dobre sodelavce. Skratka, perspektive so, treba si je le
zavihati rokave in vložiti veliko dela in truda, kar pa nas prav nič ne plaši.”
6
ZKB avvenimenti
Trenutek slovesnosti
otvoritve
Momento
dell'inaugurazione
della filiale
che un’importante acquisizione per
tutta la città ed in particolare per
questo rione cittadino dove sorgerà
il parco marino e dove nel prossimo
futuro, a suo dire, avverranno eventi
estremamente importanti.
Indirizzi di elogio e pensieri ottimistici sono stati espressi (nonostante la grave crisi economica in atto)
anche dal Vicepresidente della Provincia di Trieste Walter Godina che è
intervenuto a rappresentare la Presidente Bassa Poropat, impegnata altrove, e dal rappresentante della Federazione regionale delle Banche
cooperative Lorenzo Sirch. Cordialissimo è stato anche l’indirizzo del Vescovo di Trieste Eugenio Ravignani
che dopo aver benedetto i nuovi locali in lingua slovena e italiana ha ag-
giunto che la ZKB continua la bella
tradizione della vecchia Cassa rurale
di Opicina cui la popolazione affidava
con fiducia i propri risparmi. La Banca
continui la sua missione in questo
spirito di sensibilità per la gente, ha
aggiunto, sottolineando la sua grande stima per la Banca che dedica tanta attenzione ai bisognosi.
L’apertura dell’undicesima filiale,
di cui ha parlato, citando i dati nei
dettagli, il Direttore Alessandro Podobnik, può essere in un certo senso
definita come l’ultimo, importantissimo atto delle celebrazioni del centennale che la Banca ha festeggiato
lo scorso anno. La ZKB, che è appena
approdata sulle Rive, entra quindi nel
secondo centenario della sua esistenza a vele spiegate.
škof Ravignani:
Banka naj nadaljuje
svoje poslanstvo v
duhu pozornosti
do ljudi
Il vescovo Ravignani:
la Banca continui
la sua missione
nello spirito di
sensibilità per
la gente
PETER Zerjal: IL LAVORO NON CI SPAVENTA
La nuova filiale di Riva Gulli 4 è diretta da Peter Žerjal coadiuvato dai giovani
Morris Hervatin e Sabina Čuk. Con quali sentimenti il Direttore intraprende
quest’impegnativo compito? “Come per ogni novità ci sono sentimenti contrastanti”, ha dichiarato Peter Žerjal durante l’inaugurazione. “Da un lato c’è la
preoccupazione sull’andamento degli affari in questa fase di difficoltà dovuta
alla crisi finanziaria ed economica, dall’altro c’è l’incoraggiante consapevolezza che le difficoltà prima o poi spariranno, che l’ubicazione della filiale è ottima, che con l’avvento del parco marino diverrà anche maggiormente visibile
e che dispongo di ottimi collaboratori. In breve, le prospettive sono buone,
dobbiamo soltanto rimboccarci le maniche ed investire una gran quantità di
lavoro e di impegno, ma questo non ci spaventa affatto”.
7
ZKB dogodki
Izredni in redni
ob@ni zbor ZKB
Pogovor z ravnateljem
Aleksandrom Podobnikom
Ravnatelj ZKB
Aleksander Podobnik
Il direttore della ZKB
Aleksander Podobnik
Pomladni čas je čas pregledovanja
vsega, kar je bilo storjenega od prejšnje pomladi in sklepanja načrtov o
tem, kar bo treba storiti do prihodnje
pomladi in še po njej. Običajno se to
dogaja konec aprila, letos pa je bil za
občni zbor ZKB izbran maj. Krajšo zapoznitev je narekovalo dejstvo, da letošnje srečanje, ki je na vrsti 15. maja v
Športno kulturnem centru v Zgoniku
združuje tako redni kot izredni občni
zbor. O tem smo se pogovarjali z ravnateljem ZKB Aleksandrom Podobnikom.
Zakaj izredni občni zbor?
V bistvu zato, ker je treba spremeniti nekatere člene zadružnega statuta na podlagi novih direktiv osrednjega bančnega zavoda Banca d’Italia.
Nova določila, ki naj bi zagotovila večjo prozornost v poslovanju ter boljše informiranje članstva in omejila
morebitne malverzacije pri uporabljanju sredstev, zadevajo zlasti velike banke, kjer je pri nekaterih dejansko prišlo do hudih nepravilnosti, kar
je navsezadnje botrovalo globalni finančni krizi. Vendar se morajo direktivi prilagoditi tudi manjše banke,
kakršna je naša.
Kaj predvidevajo spremembe zadružnega statuta?
V bistvu gre za dve spremembi.
Prva zadeva odnose banke do vodilnega osebja, samih uslužbencev in
predvsem do zunanjih sodelavcev,
kar je treba bolje opredeliti, da bodo
8
odnosi prozornejši in delničarjem ter
članstvu razumljivejši. Druga sprememba pa se nanaša na jasnejšo določitev vloge, nalog in odgovornosti
vseh organov, od upravnega sveta in
nadzornega odbora, do ravnateljstva
in drugih sektorjev.
Kakšne bodo še novosti rednega
dela občnega zbora?
Večjih novosti ne bo. Glavna točka bo seveda odobritev bilance 2008.
Kot novost pa velja omeniti, da bo
banka zavarovala svoje upravitelje in
nadzornike za civilno odgovornost v
primeru tožbe, ali pa tudi za morebitne nezgode, do katerih bi prišlo
med njihovim delom in službenimi
potovanji. Naša banka je edina v deželi, ki še nima te zavarovalne police.
Kako lahko ocenimo bilanco lanskega poslovnega leta?
Bilanca je še kar pozitivna. Čisti
dobiček lanskega poslovnega leta
presega 2.800.000 evrov in ga bodo
na predlog upravnega odbora kot
po navadi v celoti porazdelili v rezerve. Z depoziti je banka dosegla v pre-
ZKB avvenimenti
Assemblea
straordinaria e
ordinaria della
ZKB
Conversazione con il direttore
Alessandro Podobnik
La primavera offre l’occasione di verificare tutto ciò che è stato fatto dalla
primavera scorsa in poi e di programmare ciò che dovrà essere compiuto
fino alla prossima e anche più in là. Di
solito ciò avviene alla fine di aprile,
quest’anno invece per l’assemblea dei
soci della ZKB è stato scelto il mese di
maggio. Questo breve ritardo è dovuto
al fatto che l’incontro di quest’anno,
previsto per il 15 maggio nel Centro
sportivo di Sgonico, unisce l’assemblea
straordinaria e quella ordinaria. Di tutto ciò abbiamo parlato con il direttore
Alessandro Podobnik.
Perché un’assemblea straordinaria?
Semplicemente perché bisogna
modificare alcuni articoli dello Statuto secondo le nuove Direttive dell’Istituto centrale, la Banca d’Italia. Le
nuove norme che dovrebbero garantire una maggiore trasparenza
nell’attività, una maggiore informazione alla clientela ed un freno alle
eventuali malversazioni nell’uso dei
capitali riguardano soprattutto le
grandi banche dove sono state effettivamente riscontrate delle gravi irregolarità che in ultima analisi hanno
condotto a questa crisi finanziaria
globale. Ma anche le Banche minori,
come la nostra, devono adeguarsi
alla Direttiva.
Quali sono le modifiche statutarie
previste?
Essenzialmente si tratta di due
modifiche. La prima riguarda i rapporti della Banca con i quadri direttivi, i dipendenti e soprattutto i consulenti esterni, rapporti che devono
essere definiti meglio perché risultino più trasparenti e più comprensibili ai soci o agli azionisti. La seconda
modifica si riferisce a una definizione
più chiara del ruolo, dei compiti e
della responsabilità dei vari organi,
dal Consiglio di amministrazione al
Collegio sindacale, alla Direzione e
agli altri settori.
Quali altre novità sono previste
per quest’ Assemblea dei soci?
Non ci sono novità particolari. Il
punto principale verterà sull’approvazione del Bilancio 2008. Una novità
sarà rappresentata dall’assicurazione
che la Banca stipulerà a favore dei
propri amministratori e sindaci per la
responsabilità civile nel caso di
un’azione legale e anche per gli
eventuali infortuni in cui potrebbero
incorrere nell’espletamento delle
proprie mansioni e durante i viaggi
di lavoro. La nostra Banca è l’unica in
Regione a non avere ancora questo
tipo di polizza.
številne
pobude, ki so
bile povezane s
stoletnico, v
veliko pomoč.
Postali smo
vidnejši v
javnosti.
Le numerose
iniziative legate
al centennale ci siano
state di grande aiuto.
Siamo diventati più
riconoscibili nella
vita pubblica.
Come potremmo valutare il bilancio dello scorso esercizio?
Il bilancio è nettamente positivo.
L’utile netto dell’esercizio 2008 supera i 2.800.000 euro che su proposta
del Consiglio di amministrazione
verranno come al solito interamente
ripartiti tra le riserve. I depositi hanno
raggiunto nello scorso anno la somma di 317 milioni di euro ossia l’ 11,27
per cento in più rispetto all’anno precedente, gli impieghi sono aumenta-
9
ZKB dogodki
teklem letu vsoto 317 milijonov
evrov oziroma 11,27 odstotkov več
kot leto prej, posojila pa so se povečala za 10,77 odstotkov na 271 milijonov evrov. Upal bi si reči, da so ti
podatki kar razveseljivi.
Čisti dobiček je bil leta 2007 nekoliko višji. Je na to vplivala splošna
gospodarska kriza?
Ker se je gospodarska kriza razmahnila v drugi polovici preteklega
leta, je le delno vplivala na bilanco.
Zato ni zaznati velike razlike. Veliko
razliko bomo občutili letos. Sicer pa
Poslopje Zadružne kraœke
banke na Op@inah
L'edificio della Zadružna
kraœka banka a Opicina
je kriza na srečo prizadela Trst le v določeni meri. Trst ima namreč določene značilnosti, ki se v različnih trenutkih izkazujejo enkrat dobre, drugič
slabe. Predvsem ni veliko industrije
in prebivalstvo je pretežno zaposleno v terciarnem sektorju, ki je manj
podvržen krizi.
Kako ob vsem tem kaže za poslovne račune v tekočem letu?
Predvideva niso ravno rožnata.
10
Predvsem opažam, da so ljudje, kar
zadeva depozite, precej zbegani. Velik problem so tudi smešno nizke
obrestne mere. Vsekakor bi se morale gospodarske razmere, če seveda
ne bo izbruhnil na svetovni ravni kak
nov škandal, v drugi polovici leta po
predvidevanjih velikih izvedencev
znatno izboljšati. Točnejša predvidevanja za naš poslovni obračun so še
preuranjena.
Vaša prisotnost v mestu je vse bolj
občutna. Prav pred kratkim ste
odprli še eno poslovalnico.
Že z odprtjem podružnice v Ul.
Spiridione se je izkazalo, da smo v
mestu priljubljeni in da so ljudje
tako slovenske kot italijanske narodnosti čakali, da se jim približamo.
Prepričan sem, da bomo imeli isti
uspeh tudi s poslovalnico na nabrežju. In če se bo položaj izboljšal,
se bom boril, da odpremo še kakšno.
Zaenkrat je že v programu preselitev podružnice pri Domju na lepši
in znatno vidnejši prostor, hkrati pa
temeljito preureditev podružnice v
Dolini.
Kako pa ste doživljali lansko stoletnico banke in njeno proslavljanje?
Vtis imam, da so nam bile številne pobude, ki so bile povezane s
stoletnico, v veliko pomoč. S tem,
da smo si drznili stopiti v določene
ekskluzivne prostore v mestu, kot
sta teatra Verdi in Rossetti, da smo
navezali stike z raznimi upravitelji in
politiki in se bolje spoznali, nam je
prišlo zelo prav. Postali smo vidnejši
v javnosti. Ljudje so nas bolje spoznali. Skratka, te pobude so bile dobra investicija, ki se je že in se bo še
obrestovala.
ZKB avvenimenti
ti del 10,77 per cento su 271 milioni
di euro. Potrei affermare che i dati
sono soddisfacenti.
L’utile netto dello scorso anno è
stato un po’ più alto. Si è sentita
l’influenza della crisi globale?
La crisi economica è scoppiata
nella seconda metà dell’anno ed ha
influito solo parzialmente sul bilancio. Per questo non ci sono differenze sostanziali. Il grande impatto si
avrà quest’anno anche se, per fortuna, la crisi ha lambito Trieste solo parzialmente. Trieste gode, infatti, di determinate
caratteristiche
che
possono risultare positive o negative
a seconda del momento. Manca infatti l’industria e la popolazione è occupata prevalentemente nel terziario
che è meno esposto alla crisi.
Tenuto conto di tutto ciò, quali
sono le previsioni per l’anno in
corso?
Le previsioni non sono proprio
rosee. Osservo soprattutto che la
gente, per quanto riguarda i depositi, sembra piuttosto disorientata. Un
grande problema sono anche i tassi
d’interesse, ridicolmente bassi. Le
condizioni economiche dovrebbero
comunque migliorare, e a meno che
non scoppi qualche nuovo scandalo a livello mondiale, a detta dei
grandi esperti la seconda metà
dell’anno dovrebbe andare molto
meglio. Ma previsioni più dettagliate per il nostro bilancio sarebbero in
questo momento certamente premature.
La vostra presenza in città diventa
sempre più sensibile. Proprio
qualche giorno fa avete aperto
una nuova filiale.
L’apertura della filiale in via s. Spiridione ha dimostrato che in città siamo ben visti e che la clientela, sia di
nazionalità slovena che italiana,
aspettava un nostro avvicinamento.
Bilanca je še kar pozitivna. Čisti dobiček lanskega
poslovnega leta presega 2.800.000 evrov.
Il bilancio è nettamente positivo.
L’utile netto dell’esercizio 2008 supera i 2.800.000 euro.
Sono convinto che anche la filiale
sulle Rive incontrerà lo stesso successo. E se la situazione migliorerà mi
batterò perché vengano aperte altre
filiali. Per ora è in programma il trasferimento della filiale di Domio in
una sede più bella e più visibile, la filiale di Dolina invece è in fase di ristrutturazione.
E come ha vissuto l’anno scorso il
centennale della Banca e i festeggiamenti che si sono succeduti?
La mia impressione è che le numerose iniziative legate al centennale ci siano state di grande aiuto.
Avendo osato entrare in determinati
luoghi esclusivi della città come i Teatri Verdi e Rossetti, abbiamo potuto
relazionarci con vari amministratori e
politici e si tratta di conoscenze che
ci sono tornate utili. Siamo diventati
più riconoscibili nella vita pubblica.
La gente ha potuto conoscerci meglio. Tutte queste iniziative sono state un buon investimento che ha già
portato e porterà anche in futuro dei
frutti positivi.
11
ZKB ekonomske teme
Sre@anji v
okviru niza
seminarjev
Slovik-a o krizi
Dvorana Zadružne kraške banke
na Opčinah je bila prizorišče dveh od
štirih srečanj v okviru niza seminarjev, ki ga je na temo Kriza – revolucija
ali rutina? priredil Slovenski izobraževalni konzorcij Slov.I.K. in kateremu je
ZKB nudila tudi svoje pokroviteljstvo
(ostali dve srečanji sta potekali v Gorici). V petek, 30. januarja, je potekalo
srečanje s slovenskim ekonomistom
Franjom Štiblarjem, avtorjem knjige
Svetovna kriza in Slovenci – kako jo
preživeti?, v petek, 27. februarja, pa
sta o odnosu med mednarodno finančno krizo in zaupanjem govorila
docenta na tržaški poslovni šoli MIB
School of Management Giorgio Valentinuz in Tim Baxter.
Na januarskem srečanju je Franjo
Štiblar, sicer tudi docent na Pravni fakulteti v Ljubljani, eden od nosilcev
prvih treh gospodarskih strategij Slovenije in član sveta Centralne banke
Sre@anje z Giorgiom
Valentinuzom in
Timom Baxterjem
Incontro con Giorgio
Valentinuz e Tim
Baxter
12
Črne gore, izrazil mnenje, da bo globalna finančna in gospodarska kriza,
ki je zajela svet, morda le privedla do
tega, da se nekatere stvari spremenijo
z uvedbo večjega nadzorstva in reguliranja na finančnih in gospodarskih
trgih, z uvedbo novih standardov, krepitvijo držav, povečanjem rezerv in
zmanjševanjem dolga. Vsekakor bo
treba razmišljati malo širše in ne ostati
pri neoliberalni ideji, ki je doslej predstavljala najbolj upoštevano gospodarsko »šolo«, ter izbrati pot solidarizma na podlagi evropske tradicije: ta
sestoji iz tržnega gospodarstva in zasebne lastnine, a s pomembnimi javnimi in socialnimi korekcijami, dalje iz
partnerstva med zasebnim in javnim
sektorjem, kjer mora slednji prevladati
na ključnih področjih, iz zagotovitve
minimalnega socialnega standarda, iz
ekološko in ekonomsko-socialnih podjetij ter iz vračanja k pravim osebnim
odnosom, ki z razliko od virtualnih nudijo manj možnosti blefiranja in manipulacije. Med ključnimi dejavniki poti
solidarizma je po Štiblarjevem mnenju tudi pluralna družba. To na splošno, kar se pa tiče specifičnega položaja Slovenije, je Štiblar opozoril na
preveliko zadolževanje v zadnjih letih,
ZKB temi economici
Incontri della
serie di seminari
organizzati dallo
Slovik sul tema
della crisi
La sala della Banca di credito cooperativo del Carso ha ospitato due dei
quattro incontri della serie di seminari
incentrati sul tema »Crisi – rivoluzione
o routine?« e organizzati dal Consorzio di formazione Slov.I.K. anche con il
patrocinio della ZKB (gli altri due incontri si sono svolti a Gorizia). Venerdì,
30 gennaio c’è stato l’incontro con
l’economista sloveno Franjo Štiblar,
autore del libro “Svetovna kriza in Slovenci – kako jo preživeti?! (La crisi globale e gli sloveni – come superarla?) ,
venerdì, 27. febbraio invece hanno
parlato due docenti della MIB School
of Management di Trieste, Giorgio Valentinuz e Tim Baxter che hanno trattato il rapporto tra la crisi finanziaria e
la fiducia.
Nell’incontro di gennaio il docente della Facoltà di giurisprudenza di
Lubiana nonché uno dei responsabili
delle prime tre strategie economiche
della Slovenia e membro del Consiglio della Banca centrale del Montenegro Franjo Štiblar è stato dell’opinione che la crisi finanziaria ed
economica globale sarebbe finalmente riuscita a modificare la situazione prevalente introducendo maggiori controlli e regole sui mercati
finanziari e economici, introducendo
nuovi standard, rafforzando gli stati,
aumentando le riserve e provocando
la diminuzione dei debiti. Sarà comunque necessario riflettere in ma-
niera più ampia e non limitarsi a seguire la concezione neoliberista che
ha rappresentato sinora la »scuola«
economica prevalente. per scegliere
la via del solidarismo basato sulle tradizioni europee: queste comprendono l’economia di mercato e la proprietà privata, anche se con impor­­tanti
correttivi pubblici e sociali, il partenariato tra il settore privato e pubblico,
dove quest’ultimo deve essere prevalente nei settori chiave, la garanzia
di uno standard sociale minimo,
aziende ecologiche ed economicosociali e il ritorno ai giusti rapporti interpersonali che, a differenza di quelli
virtuali, offrono minori opportunità di
bluff e di manipolazioni. Tra i fattori
chiave sulla via del solidarismo troviamo, secondo Štiblar, anche la società
pluralista. Tutto ciò vale in generale,
per la situazione specifica della Slovenia invece Štiblar ha messo in evidenza l’eccessiva esposizione degli ultimi
anni che ha messo in difficoltà le banche e di conseguenza lo stato. Ma la
Slovenia dispone di conoscenze sufficienti per risolvere questa crisi, non
ultimo il modello di risanamento delle banche che ha avuto successo negli anni ‘90 del secolo scorso. Ma più
che alla parte finanziaria il relatore si è
mostrato interessato al settore dell’economia reale: per le sue piccole dimensioni la Slovenia non può pensare di finanziare il risanamento con le
opere pubbliche, dato che non potrà
sostituire le mancate esportazioni
con il consumo interno, inoltre va
considerato anche il fatto che le banche non dispongono di una liquidità
garantita e che la fiducia diventa
sempre più labile, per cui lo stato dovrà assumersi una parte del rischio
creditizio. I primi che avranno bisogno di aiuto saranno gli esportatori,
Globalna finančna in
gospodarska kriza,
ki je zajela svet, bo
morda le privedla do
tega, da se nekatere
stvari spremenijo
z uvedbo večjega
nadzorstva in
reguliranja na
finančnih in
gospodarskih trgih.
La crisi finanziaria
ed economica globale
sarebbe finalmente
riuscita a modificare
la situazione
prevalente
introducendo
maggiori controlli
e regole sui mercati
finanziari e economici.
13
ZKB ekonomske teme
ki je postalo problem bank in posledično države. Za rešitev iz krize pa ima
Slovenija potrebno znanje, saj se lahko nasloni na model sanacije bank, ki
je bil v 90. letih prejšnjega stoletja
uspešen. Bolj kot finančni pa je za predavatelja veliko bolj pomemben sektor realnega gospodarstva: tu si Slovenija zaradi svoje majhnosti ne more
zamisliti financiranja sanacije preko
javnih del, saj ne bo mogla nadomestiti padca izvoza z domačo porabo,
poleg tega je treba imeti pred očmi
tudi dejstvo, da banke nimajo zagotovljene likvidnosti, omajalo pa se je
tudi zaupanje, tako da bo morala država prevzeti del bančnega kreditnega rizika. Prvi, ki bodo morali prejeti
pomoč, so izvozniki, potem se bo mogoče posvetiti tudi investicijskim projektom, npr. okrepitvi železniškega
križa, da se tovorni promet preseli s
cest in avtocest na železniške tire,
meni Štiblar.
Načeto zaupanje spričo krize pa je
bila tema februarskega srečanja, na
katerem sta Giorgio Valentinuz in Tim
Baxter poudarila, da so razmere, ki so
se ustvarile na finančnih trgih, po nju-
ni oceni povsem skregane z razumom. Če je do krize zaupanja prihajalo že v času prejšnjih gospodarskih
kriz, je s tokratno pojav postal kar sistemski, pri čemer sta predavatelja
opozorila predvsem na krčenje osebne porabe: ljudje ne bodo varčevali
samo pri hrani, ampak tudi pri trajnih
dobrinah in pri luksuznih predmetih,
ki jih navadno kriza ni zajela, prav tako
porazne pa so preglednice o gibanju
gospodarskega zaupanja, ki je znatno
upadlo prav v vseh gospodarskih sektorjih, tako proizvodnih kot storitvenih. Taka kriza po mnenju nekaterih
gospodarstvenikov pa utegne trajati
tudi tri leta. Predavatelja sta želela pojasniti tehnični mehanizem, ki je privedel do krize na finančnih trgih, tudi
s praktično vajo oz. igro: udeležence
sta razdelila v štiri skupine in na osnovi skromnega števila zbranih točk
ugotovila, da je bilo med skupinami
bolj malo zaupanja. Namesto da bi se
dogovorile med seboj in skušale skupinsko doseči maksimalno število
točk, so igrale vsaka zase in končni izkupiček je pokazal, da ni zmagala nobena od skupin.
Nujna pomoč potresencem iz Abrucov
Po katastrofalnem potresu, ki je v noči na 6. april prizadel Abruce, je Zveza
bank zadružnega kredita, v katero je včlanjena tudi ZKB, sklenila sprožiti pobudo zbiranja denarnih sredstev po sistemu “Zadružni kredit za Abruce”.
Denarno pomoč je mogoče nakazati v vseh filialkah ZKB ali potom bančnega bonifika:
Kodeks Iban: IT 28 Q 08000 03200 000800032000
Naslovljen na Federcasse
Z namembo “Zadružni kredit za Abruce”
Namen pobude je nakazati enega ali več posegov za pomoč prizadetim
območjem, bodisi za najnujnejše potrebe, bodisi za obnovo porušenih naselij
ter proizvodnih dejavnosti. Ti posegi bodo seveda dogovorjeni v sodelovanju
s strukturami Zadružnega kredita, ki delujejo na potresnem območju na osnovi ugotovljenih potreb in njihovih prioritet.
14
ZKB temi economici
poi ci si potrà dedicare anche ai progetti d’investimento ad es. al rafforzamento della croce ferroviaria per trasferire il traffico dalle strade e dalle
autostrade sulla rotaia, afferma
Štiblar.
Il calo di fiducia dovuto alla crisi è
stato il tema dell’incontro di febbraio, quando Giorgio Valentinuz e Tim
Baxter hanno affermato che la situazione creatasi sui mercati finanziari
risultava, secondo loro, completamente priva di buonsenso. Se già durante le crisi precedenti era presente
un calo di fiducia, questa volta il fenomeno è diventato sistemico e qui
i relatori si sono soffermati sui consumi personali: la gente non risparmierà soltanto sui generi alimentari, ma
anche sui generi durevoli e sui prodotti di lusso che fino ad ora erano
stati risparmiati dalla crisi; altrettanto
disastrose sono le rappresentazioni
dell’andamento della fiducia economica che è venuta meno in tutti i settori dell’economia, dalla produzione
ai servizi. Secondo alcuni operatori
economici la crisi potrebbe durare
anche tre anni. I relatori hanno volu-
to spiegare il meccanismo tecnico
che sta alla base della crisi dei mercati finanziari anche con un esercizio
pratico: essi hanno suddiviso i partecipanti in quattro gruppi e sulla base
del numero piuttosto esiguo di punti
conquistati da ognuno di questi,
hanno dedotto che la fiducia tra i
gruppi era piuttosto scarsa. Invece di
mettersi d’accordo tra di loro per
conquistare il numero massimo di
punti, ogni gruppo giocava per se
stesso: la somma finale ha dimostrato che nessuno dei gruppi risultava
vincente.
Razmere, ki so se
ustvarile na finančnih
trgih, so povsem
skregane
z razumom.
La situazione
creatasi sui
mercati finanziari è
completamente
priva di
buonsenso.
Emergenza Terremoto in Abruzzo
In seguito al violento terremoto che ha colpito l’Abruzzo nella notte del 6
aprile, la Federazione delle Banche di Credito Cooperativo, di cui fa parte anche la ZKB, ha ritenuto opportuno proporre un’iniziativa di raccolta fondi a livello di sistema denominata “Il Credito Cooperativo per l’Abruzzo”.
Le donazioni potranno essere fatte presso tutte le filiali della ZKB o mediante bonifico bancario:
Codice Iban: IT 28 Q 08000 03200 000800032000
Intestato a Federcasse
Causale “Il Credito Cooperativo per l’Abruzzo”
L’obiettivo dell’iniziativa è definire uno o più interventi a favore dei territori
colpiti, sia per rispondere alle immediate esigenze legate all’emergenza, sia
per favorire le opere di ricostruzione dei centri abitati e del tessuto produttivo.
Tali interventi saranno ovviamente definiti in collaborazione con le strutture
del Credito Cooperativo presenti nelle aree interessate dal sisma, sulla base
delle necessità riscontrate e della loro priorità.
15
ZKB intervju
Gledaliœke
Izkuœnje Danijela
Malalana
Gledališki igralec
Danijel Malalan
L’attore teatrale
Danijel Malalan
16
Če smo v minuli številki naše revije
osrednji intervju posvetili športnici,
smo se tokrat odločili stopiti na kulturno področje. V nadaljevanju na
poti spoznavanja mladih, ki se s svojim poklicem uveljavljajo v širšem
okolju, vam tokrat predstavljamo gledališkega igralca Danijela Malalana,
s katerim je v preteklih dneh stekel prijeten in sproščen pogovor. Ponujamo
vam ga v branje.
Kdaj in kako se je pri tebi porodila
želja, da bi postal gledališki igralec?
Pojavila se je od vsega začetka..
Že kot otrok, najprej v vrtcu in nato v
osnovni šoli, sem zelo rad nastopal
na raznih prireditvah. Ta želja se je
potem nadaljevala v srednji šoli, ko
smo sodelovali z dramsko skupino
društva Tabor z Opčin. Mentorica je
takrat bila Olga Lupinc, ki me je veliko podpirala, tako kot to počenja še
dandanes, za kar sem ji vsekakor hvaležen. Tudi na višji šoli, ko sem obiskoval oddelek za geometre »Žiga
Zois,« sem se rad odzival vabilu za
nastope na Prešernovih in drugih
proslavah. Pripravljala nas je pesnica
in profesorica Irena Žerjal. Odločilno
je potem na mojo poklicno izbiro
vplivalo obiskovanje gledališke šole,
ki so jo v času po zaključeni šoli - ko
sem čakal, da me pokličejo v vojsko
- v Trstu po dolgih letih spet ustanovili. Šola je bila zastavljena dokaj profesionalno, tako kot je tudi danes. Ko
bi ne bilo tega posrednika, bi se težko odločil za to poklicno pot. Istoča-
sno sem takrat hodil na tečaj lepe
govorice Radijskega odra in tako
spoznal mnoge od profesorjev, ki so
me pozneje učili na akademiji. Po
končani vojski sem se torej prijavil za
vstop na AGRFT in uspešno opravil
sprejemne izpite.
Kako bi definiral svoj poklic? Nekateri pravijo, da ste igralci neke
vrste zdravniki duše ljudi? Soglašaš s to trditvijo?
Ne vem, če pripomoremo tudi
drugim ljudem k temu, da nekako
pričiščujejo svoje duše. Če to velja, je
v vsakem primeru dobrodošla zadeva. Je pa res, da dejansko veliko brskamo po lastnih dušah, po svojih izkušnjah in emocijah, zato da lahko
dobimo neko novo vlogo, neki novi
ZKB intervista
Esperienze
teatrali di
Danijel Malalan
Se l’intervista centrale del nostro
ultimo numero era dedicata ad
un’esponente del mondo sportivo,
questa volta abbiamo deciso di passare al settore culturale. Continuando
a parlare di giovani che stanno imponendosi con la loro attività anche al
di fuori del proprio ambiente, voglia-
mo presentarvi l’attore teatrale Danijel Malalan con cui nei giorni scorsi
abbiamo avuto una simpatica e serena chiacchierata che ora offriamo
alla vostra attenzione.
Come e quando hai sentito il desiderio di diventare attore teatrale?
È un desiderio che ho sin dall’inizio. Già da bambino, nella scuola
materna e poi alle elementari recitavo volentieri nelle varie occasioni
che si presentavano. Questo desiderio è continuato poi nella scuola
media quando collaborammo con il
gruppo filodrammatico dell’Associazione culturale Tabor di Opicina.
La nostra mentore di allora era Olga
Lupinc che mi ha appoggiato molto, come fa del resto tutt’ora e a cui
sono immensamente grato. Anche
nelle scuole medie superiori, quando frequentavo la sezione geometri
dell’Istituto »Žiga Zois« accettavo
volentieri di recitare durante le celebrazioni del nostro poeta Prešeren e
in altre occasioni simili. Allora ci preparava la professoressa e poetessa
Irena Žerjal. Per la mia futura scelta
professionale è stata decisiva la frequentazione della scuola teatrale
del Teatro sloveno che proprio in
quel periodo, quando avevo terminato gli studi ed aspettavo di essere
chiamato per il servizio militare, aveva riaperto le porte dopo lunghi
anni di pausa. La scuola era organizzata in maniera piuttosto professionale, come lo è tutt’ora. Se non ci
fosse stata questa intermediazione
probabilmente non avrei scelto
questa professione. Contemporaneamente frequentai il corso di dizione della Ribalta radiofonica dove
conobbi molti dei miei futuri insegnanti dell’Accademia. Finito il servizio militare feci richiesta per frequentare l’AGRFT (Accademia del
teatro, radio, cinema e televisione
della Repubblica di Slovenia) a cui
fui ammesso dopo aver superato gli
appositi esami.
Veliko brskamo po
lastnih dušah, po
svojih izkušnjah in
emocijah, zato da
lahko dobimo neko
novo vlogo, neki
novi izziv.
Ricerchiamo molto
nelle nostre anime,
nelle nostre
esperienze e nelle
nostre emozioni per
interpretare un nuovo
ruolo, per accogliere
una nuova sfida.
17
ZKB intervju
izziv. Hkrati je pri tem poklicu treba
tudi veliko opazovati druge ljudi v življenju, na cesti, v trgovini, kjerkoli že.
Iz teh utrinkov iz vsakdanjega življenja lahko kaj potegneš za vlogo, ki jo
igraš. Meni je ta poklic zelo katarzičen,
prečiščujoč, ne rabim torej se kaj dosti kregati z ostalimi, ker vse tovrstne
ventile lahko sprostim v gledališču.
Tako da lahko rečem, da sem na nek
način sam sebi zdravnik ali terapevt.
Prizor iz komedije “Ta veseli
dan, ali Mati@ek se ženi”
Scena dalla commedia
“Ta veseli dan, ali Mati@ek
se ženi”
Nastopal si pred različnim občinstvom? Obstajajo kakšne razlike
med osrednjeslovenskim, primorskim in tukajšnjim občinstvom?
Kot svobodni umetnik projektno
sodelujem z več slovenskimi gledališči in torej nastopam pred različnim
občinstvom. Po mojem niti ni nekih
velikih razlik kar se tiče publike. Mislim, da če prideš na oder z energijo,
ki jo imaš, se potem s svojim delom
nekako že dotakniš ljudi. Po mojem
moraš občinstvuprisluhniti in mu
ponuditi nekaj kar mu je všeč. Včasih
ga moraš zmotivirati in, zakaj ne, z
nekaterimi zadevami tudi sprovocirati. Jasno pa nam mora biti, da delamo zaradi občinstva. Gledališče ne
more biti samo sebi namen.
Je težko seči občinstvu do srca?
Mislim, da je to obojestransko: kot
igralec torej nekaj daješ občinstvu in
potem od njega lahko veliko dobiš.
Seveda je odvisno kako ti daješ in kaj
ljudem posreduješ.Zgodi se pa včasih
tudi, da ti s strani publike ne pride veliko povrnjenega. Čeprav zaradi tega
potem nisi zadovoljen, to sprejmeš,
saj tudi to pač spada k temu poklicu.
Med vlogami, ki si jih odigral, je še
posebno ostal ljudem v spominu
tvoj Matiček. Ti še vedno bolj leži
18
komedija ali si spremenil svoja
igralska zanimanja?
Vem, da je tista predstava ljudem
najbolj ostala v spominu. Upam, da
še kakšna druga moja vloga. Ne bom
tajil, da mi komedija ne leži, ampak
se zelo rad preizkušam tudi v drugih
žanrih.
Si se kot igralec preizkusil tudi v
italijanskem teatru?
Če je bila kaka priložnost za nastop v italijanščini, sem jo z veseljem
sprejel. Te delovne preizkušnje so
zame vsekakor bile zelo pozitivne. Če
bi se pa odločil za bolj kontinuirano
nastopanje v italijanščini, bi se drugače moral, denimo, za pol leta preseliti v Milan ali v Rim, saj je sicer v
Trstu zelo malo italijanskih direktnih
produkcij in torej malo tovrstnih delovnih priložnosti.
Pri svojem delu si se srečal z različnimi režiserji? Kakšen značaj morajo leti imeti, da lahko z njimi
vzpostaviš dober delovni odnos?
Če je režiser starejše generacije, se
z njim vzpostavi odnos, ki je odraz
ZKB intervista
Come definiresti la tua professione? Alcuni definiscono gli attori
come una specie di medici dell’anima. Tu sei d’accordo?
Non so se aiutiamo anche gli altri
a purificare l’anima in qualche modo.
Se è vero, è certamente una cosa
buona. Quello che è vero è che ricerchiamo molto nelle nostre anime,
nelle nostre esperienze e nelle nostre
emozioni per interpretare un nuovo
ruolo, per accogliere una nuova sfida. In questa professione è necessario osservare anche gli altri nella loro
vita, sulla strada, nei negozi, ovunque. Da questi sprazzi di vita quotidiana puoi trarre qualcosa per il ruolo
che interpreti. Questa professione è
per me molto catartica, purificatrice,
non sento la necessità di litigare con
gli altri perché posso liberare tutte le
mie valvole a teatro. Posso dire che in
un certo senso sono il medico e il terapeuta di me stesso.
Hai recitato di fronte a pubblici diversi. Esistono delle differenze tra
il pubblico della Slovenia centrale,
quello del Litorale e del nostro
pubblico locale?
Come artista free lance partecipo
ai progetti di vari teatri sloveni e
quindi mi esibisco davanti a pubblici
diversi. Secondo me da questo punto di vita non ci son grandi differenze. Se entri in scena con tutta l’energia che possiedi, allora devi fare
breccia nel pubblico. Secondo me il
pubblico va ascoltato e deve essergli
offerto quello che gli piace. Talvolta
però è necessario motivarlo e, perché no, anche provocarlo. Ma deve
essere chiaro che noi lavoriamo per il
pubblico. Il teatro non può essere
fine a se stesso.
È difficile arrivare al cuore del
pubblico?
Credo che sia reciproco: come attore dai qualcosa al pubblico e poi
puoi ottenere molto da lui. Naturalmente dipendo da ciò che dai e da
quello che riesci a trasmettere alle
persone. Talvolta succede che dal
pubblico non ti arrivi un grande ritorno. Anche se non ne sei soddisfatto, lo accetti, perché anche questo fa
parte della professione.
Tra le parti che hai interpretato la
gente ricorda soprattutto il tuo
Matiček. Ti va ancora a genio la
commedia o sono cambiati i tuoi
interessi?
So che la gente ricorda soprattutto quella mia parte. Spero che ricordi
anche qualcos’altro. Non nego che la
commedia mi si addica, ma provo
volentieri anche gli altri generi.
Come attore ti sei mai esibito nei
teatri italiani?
Se c’è stata qualche occasione di
recitare in italiano l’ho accettata volentieri. Sono esperienze di lavoro
comunque sempre positive. Se però
dovessi decidere di recitare in maniera più continuativa in italiano, dovrei trasferirmi per esempio per sei
mesi a Roma o a Milano, perché a
Trieste ci sono pochissime produzioni dirette e quindi poche opportunità di questo genere.
Nel tuo lavoro hai incontrato registi diversi? Quali caratteristiche
devono avere perché tu possa instaurare un buon rapporto di collaborazione?
Se il regista appartiene alla generazione matura, allora si instaura un
rapporto che è l’espressione del ri-
19
ZKB intervju
spoštovanja do starejše osebe. Drugače skušam z režiserji pri delu vselej
obdržati profesionalen odnos, jim
povedati, kar mislim na primeren način in tako sooblikovati delovni odnos. Seveda prihaja pri našem delu
tudi do napetosti, ampak slednje dejansko spadajo, tako kot k drugim,
tudi k temu poklicu.
Če ti ponudijo vlogo, ki ti ni všeč,
jo vseeno sprejmeš?
Na izbiro vloge vpliva več faktorjev. Ko sem bil član SSG-ja, sem pogledal na oglasno desko, kjer je pisalo katero vlogo jaz igram. Sedaj je
nekoliko obratno. Ko me kontaktirajo, ponavadi so to umetniške vodje,
in mi rečejo, glej ta režiser bi rad delal
to in to in ti ponuja to vlogo, jim rečem naj mi pošljejo tekst, ki ga preberem in na podlagi tega se odločam. Ob vsem tem je tu še dodaten
element, ki temelji na dejstvu, da je
konec koncev to moj poklic, ki mi
daje, da ne bom banalen in patetičen, vsakdanji kruh, čeprav kruha v
zadnjih letih zaradi linije ne jem...
Večkrat se je torej treba odločit za
vlogo, ki ti ne prav leži, a ti vseeno
mogoče predstavlja nekakšen izziv.
Danijel Malalan v otroški igri
“Jaz in ti, mali medo”
Danijel Malalan nella
commedia per bambini
“Jaz in ti, mali medo”
20
Kako se počutiš tik pred premierskim nastopom?
Neko napetost se v vsakem primeru čuti. Če je to neka pozitivna
trema je zelo v redu, saj ti daje še dodaten adrenalin za nastop. V primeru
pa, da bi to bila neka taka trema, ki te
razžira, bi se potem jaz raje ne ukvarjal s tem poklicem. Pred premiero
skušam v sebi vedno ustvariti tak občutek, da je premiera le ena od tolikih ponovitev. Poskušam se torej
umiriti in tik pred nastopom si rečem,
ajde, zdaj pojdi na oder in uživaj.
Kako kot človek in pripadnik manjšinske narodne skupnosti doživljaš spremembe, ki se v zadnjih
letih, s padcem meje, dogajajo v
našem obmejnem prostoru?
Nekatere stvari so se mogoče
spremenile na bolje, čeprav imam
včasih občutek, da se še vedno kot
Slovenci ne znamo postaviti tako kot
je treba. Kar se pa tiče naše prisotnosti ali neprisotnosti v javnosti, mislim,
da smo si za veliko stvari - seveda zaradi zgodovinsko-kulturnih in političnih razlogov, ki jih vsi zelo dobro poznamo - precej sami krivi. Dal bom
primer: veliko se, denimo, govori, kaj
je bilo leta 1941, 1945, 1954 in tako
dalje, mene pa dejansko zanima, kaj
se dogaja leta 2009. Zakaj, ko pokličem po telefonu kakega znanca, Slovenca iz našega prostora, mi ta odgovarja s »pronto« ali me v slovenski
trgovini na Krasu nagovorijo v italijanščini? Še vedno so torej prisotne v
nas neke zavore, ki so stare več kot
sto let. Če vzamete v roke Edinost iz
konca 19. stoletja, boste videli, da so
se iste stvari, s katerimi se še danes
ukvarjamo, dogajale že takrat.
Pogovarjal se je Matej Caharija
ZKB intervista
spetto dovuto alle persone anziane.
Io cerco comunque di mantenere un
rapporto professionale con i registi,
comunicare loro in maniera adeguata ciò che penso e creare insieme un
buon rapporto di lavoro. Naturalmente possono crearsi anche delle
tensioni, ma anche queste fanno
parte della nostra professione, così
come delle altre.
Se ti offrono un ruolo che non ti
piace, lo accetti comunque?
La scelta dipende da vari fattori.
Quando facevo parte del Teatro sloveno controllavo in bacheca quale
ruolo dovevo interpretare. Adesso in
un certo senso succede il contrario.
Quando mi chiamano, normalmente
sono i direttori artistici, mi dicono
cosa stanno allestendo e quale ruolo
mi offre il regista, allora gli chiedo di
mandarmi il copione per poter decidere. Ovviamente esiste anche un
ulteriore elemento di decisione, si
tratta infatti della professione che mi
da, non vorrei cadere nel banale e
nel patetico, il mio pane quotidiano,
anche se negli ultimi anni mangio
poco pane per ragioni di linea... Spesso bisogna accettare anche i ruoli
che con ti si confanno del tutto, ma
che possono comunque offrirti qualche sfida.
Come ti senti nell’imminenza della prima?
In ogni caso senti una specie di
tensione. Se si tratta di un timore positivo, va tutto bene, perché aggiunge adrenalina alla tua esibizione. Se
però dovesse essere una paura che ti
sconvolge, allora preferirei rinunciare
a questa professione. Prima della prima cerco sempre di immaginare che
si tratta di una delle tante repliche.
Še vedno so prisotne v nas neke zavore,
ki so stare več kot sto let.
Continuano a permanere in noi dei freni vecchi
di più di cent’anni.
Cerco quindi di calmarmi e poi dico a
me stesso, adesso entra in scena e
godi.
Come uomo e come appartenente
alla minoranza nazionale come
vivi i cambiamenti avvenuti qui
da noi negli ultimi anni dopo la
caduta del confine?
Qualcosa è forse cambiato in
meglio, anche se talvolta ho l’impressione che come sloveni non
sappiamo ancora imporci come dovremmo. Per quanto riguarda la nostra presenza o non presenza nella
società, credo che per molte cose –
naturalmente per i motivi storicoculturali e politici ben noti a tutti- la
colpa è soprattutto nostra. Farò un
esempio: si parla molto di ciò che
avvenne nel 1941, 1945, 1954 ecc.,
ma a me interessa ciò che avviene
nel 2009. Perché, quando chiamo al
telefono qualche conoscente, mi risponde “pronto” in italiano e perché
mi si rivolgono in italiano nei negozi
sloveni del Carso? Continuano a
permanere in noi dei freni vecchi di
più di cent’anni. Se prendete in
mano il giornale Edinost della fine
del XIX secolo, vedrete che parla
delle stesse cose di cui ci occupiamo noi ora.
Intervista a cura di Matej Caharija
21
ZKB podjetniške dejavnosti
Skupne vrednote
ZKB in Tergeste
Dop
Sporazum o sodelovanju za ovrednotenje olja z oznako Zaščitenega
porekla, ki so ga sklenili pred približno
tremi leti proizvajalci tržaškega ekstradeviškega oljčnega olja, združeni v
odboru Tergeste Dop in Zadružna
kraška banka, je sprožil vrsto pobud.
Med temi prav gotovo izstopa realizacija in prodaja bogate konfekcije Tergeste Dop Collection, ki vsebuje osem
stekleničk dragocene tekočine. Evrop-
Konfekcija Tergeste
Dop Collection, ki vsebuje
osem stekleni@k
ekstradeviœkega
olj@nega olja
La confezione di Tergeste
Dop Collection, che contiene
otto bottigliette di olio
extravergine di oliva
22
ska unija je namreč pred petimi leti
uvrstila v poseben seznam tudi oljčno
olje, ki se lahko pohvali z oznako Zaščitenega porekla.
Proizvajalci Tergeste in ZKB si delijo vrsto skupnih vrednot. Obe ustanovi si prizadevata za trajno zavezništvo s krajevno skupnostjo in njen
razvoj ter odgovorno rast ozemlja.
Vsi akterji vedo, da tržaška pokrajina
izstopa zaradi svojevrstne in tipične
značilnosti ekstradeviških olivnih olj
in da je podpiranje te dejavnosti po-
membno iz več vidikov. Med gojenimi avtohtonimi vrstami prednjači vrsta belica, ki je bila v teku stoletij
selekcionirana na ozemlju občine
Dolina. Druga lokalna vrsta, ki je prisotna predvsem v okolici miljske občine, je črnica, a je bolj redka. Sledijo
ji vrste leccino, pendolino, maurino,
frantoio in leccio del Corno.
V zadnjih letih se je izpostavil nov
način sodelovanja med banko in Pripravljalnim odborom za ovrednotenje tržaškega ekstradeviškega oljčnega olja. Dogovor predvideva vrsto
pobud, ko oljkarji in banka nastopajo
skupaj pri promociji ekstra deviških
oljčnih olj Tergste Dop.
Predsednica Tergeste Dop in
upraviteljica ZKB Elena Parovel je v
krajšem intervjuju pohvalila občutljivost banke pri spodbujanju razvoja
in socialnega življenja našega teritorija in naše skupnosti, v katero sodi
tudi sama ZKB in v njej deluje kot aktivni člen. Mlada podjetnica je obenem izpostavila prepričanje, da »današnji uspeh prodaje edinstvenih
''darilnih'' škatel, ne bi bil možen, če
ne bi ZKB financirala realizacije te komercialne pobude.« – in obenem
pojasnila – »Darilne škatle sestavlja
osem stekleničk. Vsaka vsebuje olje
različnih tržaških proizvajalcev, ki se
ponašajo s poreklom Dop Razpoložljive so preko spletne strani www.
tergestedopcollection.it ali v bančnih
poslovalnicah.«
Oljkarstvo na Tržaškem predstavlja enega izmed najvažnejših virov
v okviru lokalnih kmetijskih dejavnosti in njegova kakovost je v stalni
rasti. Letošnji seznam tržaških proizvajalcev s poreklom Tergeste Dop
obsega že deset imen, je še dejala
Parovelaova.
Jasmina Strekelj
ZKB attività imprenditoriali
ZKB e Tergeste
Dop - valori
comuni
L’accordo di collaborazione per la
valorizzazione dell’olio d’origine protetta, concluso circa tre anni fa dai produttori dell’olio extravergine triestino
del Comitato Tergeste Dop e della
Banca di Credito cooperativo del Carso, ha sortito numerose iniziative lodevoli. Tra queste va citata la realizzazione
e la commercializzazione della ricca
confezione Tergeste Dop Collection
che nasconde al suo interno otto bottigliette del prezioso liquido. L’Unione
europea ha infatti inserito nello speciale elenco anche questo olio d’oliva
che può quindi fregiarsi della denominazione d’origine protetta.
I produttori del Tergeste Dop e il
Credito cooperativo del Carso hanno in
comune numerosi valori. Ambedue le
realtà si adoperano per un’alleanza duratura con la comunità locale e la sua
crescita, ma anche per uno sviluppo responsabile e sostenibile del territorio.
Tutti gli addetti ai lavori sanno che la
Provincia di Trieste eccelle per le caratteristiche peculiari e tipiche degli oli extravergine d’oliva e che il sostegno dato
a questo settore risulta importante da
vari punti di vista. Tra le varietà autoctone coltivate troviamo al primo posto la
Bianchera, selezionata nel corso dei secoli sul territorio del Comune di S. Dorligo. Un’ altra varietà locale, più rara e presente soprattutto nell’ambito del
Comune di Muggia, è la Carbona. Seguono le varietà Leccino, Pendolino,
Maurino, Frantoio e Leccio del Corno.
Negli ultimi anni si è quindi instaurato un nuovo tipo di collabora-
zione tra la Banca e il Comitato promotore per la valorizzazione dell’olio
extravergine triestino. L’accordo prevede una serie di iniziative in cui la
banca e gli olivicoltori si presentano
assieme per promuovere gli oli extravergine Tergste Dop.
La Presidente del Comitato Tergeste Dop ed amministratrice della ZKB
Elena Parovel ha elogiato in una breve
intervista la sensibilità della Banca per
la promozione dello sviluppo e della
vita sociale del nostro territorio e della
nostra comunità di cui è parte attiva
proprio la ZKB. La giovane imprenditrice si è anche detta certa che «il successo di vendita delle confezioni regalo
sarebbe stato impossibile se la ZKB
non avesse finanziato la realizzazione
di quest’iniziativa commerciale«. Nel
prosieguo ha spiegato che »la confezione regalo contiene otto bottigliette,
ognuna con l’olio di un altro produttore triestino che si fregia della denominazione d’origine protetta. La confezione è disponibile sul sito www.
tergestedopcollection.it o nelle filiali
della Banca«
L’olivicoltura è una delle principali
risorse delle produzioni locali triestine
e la sua qualità è in continua crescita.
L’elenco di quest’anno dei produttori
triestini di olio Tergeste Dop ha raggiunto le dieci unità, ha aggiunto la
Parovel.
ZKB in Tergeste Dop
si prizadevata za
trajno zavezništvo s
krajevno skupnostjo
in njen razvoj ter
odgovorno rast
ozemlja.
ZKB e Tergeste Dop
si adoperano per
un’alleanza duratura
con la comunità
locale e la sua crescita,
ma anche per uno
sviluppo responsabile
e sostenibile del
territorio.
Jasmina Strekelj
Predsednica Tergeste Dop
in upraviteljica ZKB
Elena Parovel
La presidente del comitato
Tergeste Dop ed
amministratrice della ZKB
Elena Parovel
23
ZKB druœtva
Amaterski
športni krožek
Kras
Skupinska slika krasovih
igralk in igralcev
Foto di gruppo delle giocatrici
e dei giocatori del Kras
V svoji vsesplošni skrbi za teritorij,
na katerem posluje, posveča Zadružna
kraška banka veliko pozornost tudi
športnim dejavnikom. Telesna kultura,
pa naj bo tekmovalnega ali rekreacijskega značaja, bogati vsakdanjost posameznika v vseh njegovih življenjskih
fazah in skupnosti v vseh njenih pojavnih značilnostih. Ima lahko, če pravilno
usmerjena, pomembno vzgojno in
etično funkcijo in izpolnjuje v družbi
pomembno vlogo. ZKB zato v okviru
svoje družbene bilance namenja lepo
rezino tudi mnogim športnim društvom na Tržaškem, ki s svojim delom
in uspehi krepijo zavest o športu kot
povezovalcu različnosti in glasniku
zbliževanja in prijateljstva. Med njimi je
tudi Amaterski športni krožek Kras iz
zgoniške občine.
AŠK Kras ima že skoraj petdeset
let življenja, kar pomeni, da je doživel
že marsikaj. Bilo je veliko trenutkov,
ko se trud in napori niso takoj pretvarjali v uspehe in zadoščenja, zlasti
ob začetkih, ko marsikdo ni dojemal
ali pravilno vrednotil dometa prizadevanj mladih, da bi zgoniškemu
predelu Krasa zagotovili novo, dotlej
neobstoječo, plemenito družbeno
dejavnost. Neprimerno več pa je bilo
v teku let prijetnih spoznanj, da tudi
po številu prebivalstva skromno območje lahko doseže zavidljivo mesto
v širši družini telesnokulturnega
udejstvovanja.
Športnemu gibanju na Zgoniškem so, kot marsikje drugje, dale
24
impulz Zamejske športne igre. Nogomet, šah in streljanje so bile prve
panoge, ki so leta 1961 narekovale
ustanovitev organizacije, ki se je nato
dokaj uspešno lotila odbojke, pozneje pa prerasla v pravo velesilo v namiznem tenisu. Eden manjših predelov
tržaškega ozemlja ter sploh dežele
Furlanije Julijske krajine, je prevzel
vlogo, ki jo na svetovni ravni ima obsežna Kitajska. In torej nič čudnega,
da si je AŠK Kras prav od Kitajske
“sposodil” poleg veščih trenerjev tudi
spretne roke, ki znajo čudovito vihteti lopar, da bi okrepil svojo, za italijan-
ske razmere že itak krepko, žensko
namiznoteniško vrsto.
Letos decembra bo namiznoteniški odsek praznoval 40-letnico svojega nastanka. V teh letih so krasovke
in krasovci v raznih starostnih kategorijah osvojili okrog 150 državnih
naslovov, kar je vsega spoštovanja
vredna številka. Levji delež pripada
Sonji Milič, večkratni zamejski športnici leta, ki je kopičila lovorike kot
mladinka in kot članica in ki jim sedaj
dodaja še nove kot veteranka in kot
ZKB società
Il Circolo
Sportivo
Dilettantistico
Kras
Nella sua preoccupazione generale per il territorio su cui opera la Banca
di Credito cooperativo del Carso dedica una grande attenzione anche al
settore dello sport. La cultura fisica,
agonistica o ricreativa che sia, arricchisce l’uomo in tutte le fasi delle sua
vita e la comunità in tutte le sue manifestazioni e caratteristiche. Se ben
diretta può avere un’importante funzione educativa ed etica svolgendo un
ruolo rilevante nella società. Nell’ambito del proprio bilancio sociale la ZKB
dedica una bella fetta di contributi
anche a molte società sportive di Trieste che con il loro lavoro e i loro successi rafforzano l’immagine dello
sport come fattore di coesione tra le
diversità, di avvicinamento e di amicizia. Tra queste realtà sportive c’è an-
che il Circolo sportivo dilettantistico
Kras del Comune di Sgonico.
Il C.S.D. Kras ha quasi cinquant’anni di attività ed è quindi ovvio che abbia vissuto numerose esperienze diverse. Ci furono momenti in cui il
lavoro e gli sforzi non si tradussero subito in successi e soddisfazioni, in particolare nelle fasi iniziali quando molti
non capirono e non apprezzarono gli
sforzi dei giovani per introdurre sul
Carso di Sgonico un’attività sociale
nuova e nobile, fino ad allora inesistente. Nel corso degli anni però molti si accorsero che anche un’area con
un numero limitato di abitanti poteva
raggiungere un ruolo invidiabile nel
movimento sportivo generale.
L’attività sportiva iniziò a Sgonico,
come in altre località, sotto l’impulso
dei Giochi sportivi sloveni. Il calcio, gli
scacchi e il tiro a segno furono le prime discipline praticate che nel 1961
diedero l’avvio all’istituzione di una
società che in seguito praticò con
successo anche la pallavolo per trasformarsi poi in una vera potenza del
tennistavolo. Una delle parti più piccole del territorio di Trieste e del Friuli
Venezia Giulia in genere si assunse il
ruolo che a livello mondiale viene ricoperto dalla grande Cina. Non è strano quindi che proprio dalla Cina il
C.S.D. Kras abbia preso in prestito non
solo degli ottimi allenatori, ma anche
delle abili mani nell’ impugnare la racchetta per rafforzare la schiera delle
proprie giocatrici già di per sé sufficientemente ampia per quella che è
la situazione italiana.
Nel dicembre di quest’anno la sezione tennistavolo celebrerà i 40 anni
di attività. In questi anni gli atleti e le
atlete del Kras hanno conquistato
circa 150 titoli nazionali nelle varie
Letos decembra bo
namiznoteniški odsek
praznoval 40-letnico
svojega nastanka.
V teh letih so krasovke
in krasovci v raznih
starostnih kategorijah
osvojili okrog 150
državnih naslovov.
Nel dicembre di
quest’anno la sezione
tennistavolo celebrerà
i 40 anni di attività.
In questi anni gli atleti
e le atlete del Kras
hanno conquistato
circa 150 titoli
nazionali nelle varie
categorie di età.
25
ZKB druœtva
Namiznoteniška tekma v
Športno-kulturnem centru
v Zgoniku
Una partita di tennis da tavolo
nel Centro Sportivo
e Culturale di Sgonico
26
neumorna trenerka krasovih mladink
in mladincev. Glede na sedanjo kakovost in predvsem upoštevajoč zelo
veliko pozornost, ki jo društvo posveča zlasti mladinskim vrstam, lahko
mirne duše pričakujemo, da se bo ta
številka nenehno večala. Mladinske
ekipe, ki nastopajo na deželnih prvenstvih, so uspešne in perspektivne,
kar je potrdilo tudi nedavno državno
prvenstvo v Terniju.
Članske vrste obsegajo štiri ženske
ekipe in pet moških. Prva ženska ekipa
bo morala sicer žal zapustiti najvišjo
državno A1 ligo, vendar štiri “mušketirke”, Kitajka Yuan Yuan in domačinke
Martina Milič, Mateja Crismancich in
Eva Carli, kakor tudi njihov trener Liang Feng, si zaradi tega ne delajo pretirano slabe krvi. Dali so od sebe kar so
mogli, vendar so bile druge ekipe, razkropljene od Lombardije in Toskane,
do Apulije, Sicilije in Sardinije, natrpane s Kitajkami in drugimi izvrstnimi
tujkami, pretrd oreh. Bodo pač imeli
več zadoščenja v A2-ligi, ki je tudi vsega spoštovanja vredna.
Če so bila dekleta primorana storiti korak nazaj, se fantom v prav tako
prestižni državni B2-ligi nasmiha korak naprej. Bojan Simoneta in brata
Stefano ter Michele Rotella so zasedli
odlično drugo mesto, kar jim je zagotovilo pravico, da se bodo v kratkem borili za napredovanje v višjo
ligo. Dokaj solidno so se skozi razna
zahtevna prvenstva prebile in se nekako obdržale sredi lestvic tudi druge, tako ženske kot moške ekipe.
Posebne omembe je vreden tradicionalni mednarodni ekipni turnir
v ženskem namiznem tenisu, ki predstavlja velik športni dogodek in ki je
lani doživel svojo 25. izvedbo. Namizni tenis seveda ni edina dejavnost
AŠK Krasa. Potem ko je, po razdelitvi
društva med dve sosednji, do tedaj
športno združeni občini Zgonik in
Repentabor, nogometno panogo
prevzel repentabrski Kras, ki se je letos med drugim naravnost brilijantno izkazal, je v Zgoniku ostal rokomet, vendar tudi v tej panogi je prišlo
do združitve z društvom Alabarda,
tako da zgoniški rokometaši nastopajo pod tem imenom. Sicer pa v
okviru AŠK Kras, ki šteje trenutno 188
članov in mu predseduje Igor Milič,
plodno delujejo telovadni odseki za
starejše in za otroke in razne rekreacijske dejavnosti.
Športna in rekreacijska dejavnost
v Zgoniku pa najbrž ne bi bila tako
bogata, če bi ne bilo Športno-kulturnega centra, za katerega je leta 1984
poskrbela občinska uprava v tesnem
sodelovanju z društvom samim, ki je
znalo biti vedno tesno povezano s
teritorijem in aktivno vključeno v občinsko družbeno življenje. Center, v
katerem bo potekal tudi občni zbor
ZKB, predstavlja pomembno pridobitev ne samo za Zgonik, temveč za
širšo skupnost. Tako, kot so tudi dobri
športni rezultati društva Kras pridobitev ne le za Zgonik, temveč za širšo
skupnost.
ZKB società
categorie di età, una cifra degna del
massimo rispetto. La parte del leone
va a Sonja Milič, varie volte sportiva
dell’anno che ha collezionato titoli
da junior e nella categoria assoluta e
che oggi continua ad arricchire il suo
bottino tra le veterane e in qualità di
allenatrice instancabile delle nuove
leve del Kras. Considerando la qualità
attuale e soprattutto la grande attenzione che la Società dedica al settore
giovanile, possiamo attenderci che
questo numero cresca ancora. Le
squadre giovanili che partecipano ai
Campionati regionali sono vincenti e
promettenti come ci viene confermato anche dai risultati del recente
Campionato italiano di Terni.
Tra i seniores gareggiano quattro
squadre femminili e cinque maschili.
La prima squadra femminile dovrà
purtroppo accommiatarsi dalla serie
A1, ma le quattro “moschettiere”, la
cinese Yuan Yuan e le giocatrici di
casa Martina Milič, Mateja Crismancich ed Eva Carli, come anche il loro
allenatore Liang Feng, non sono eccessivamente tristi per questo motivo. Tutti hanno fatto del proprio meglio, ma le altre squadre che militano
dalla Lombardia alla Toscana, in Puglia, in Sicilia e in Sardegna erano talmente infarcite di cinesi e di altre
straniere di prim’ordine da rappresentare un ostacolo insormontabile.
Le soddisfazioni saranno tanto maggiori in serie A2 che è comunque degna di tutto rispetto.
Se le ragazze sono state costrette
ad un passo indietro, i maschi dell’altrettanto prestigiosa serie B2 nazionale potrebbero fare un passo avanti.
Bojan Simoneta e i fratelli Stefano e
Michele Rotella hanno raggiunto un
ottimo secondo posto assicurandosi
il diritto di giocare per la promozione
nella serie superiore. Altrettanto solido è stato il piazzamento delle altre
squadre femminili e maschili che
sono approdate alla metà delle rispettive classifiche.
Particolarmente importante è il
tradizionale torneo internazionale
di tennistavolo femminile che rappresenta un grande evento sportivo
e che ha raggiunto lo scorso anno la
sua 25a edizione. Ma il tennistavolo
non è l’unica disciplina del Kras.
Dopo che in seguito alla divisione
della Società tra i due comuni contermini, Sgonico e Monrupino, il calcio è stato prelevato dal Kras di
Monrupino che quest’anno ha ottenuto risultati addirittura brillanti, a
Sgonico era rimasta la pallamano
che si è a sua volta fusa con la Società Alabarda per cui gli atleti di Sgonico gareggiano con questa società.
Nell’ambito del C.S.D. Kras che conta 188 soci ed è presieduto da Igor
Milič, operano con profitto le sezioni di ginnastica per gli adulti e i
bambini e varie attività di carattere
ricreativo.
L’attività sportiva e ricreativa di
Sgonico non potrebbe essere così
ricca se non ci fosse il Centro sportivo e culturale, costruito nel 1984
dall’Amministrazione comunale in
stretta collaborazione con il Circolo
sportivo che ha saputo mantenere
sempre i legami col territorio ed è
stato in tutti questi anni un fattore
attivo della vita sociale del Comune.
Il Centro, in cui si svolgerà anche l’Assemblea dei soci della ZKB, rappresenta un’importante conquista non
solo per Sgonico, ma anche per la
comunità in genere. Così come i risultati sportivi ottenuti che non sono
importanti solo per Sgonico, ma per
tutta la comunità.
Društvo je znalo biti
vedno tesno povezano s teritorijem in
aktivno vključeno v
občinsko družbeno
življenje.
Il Circolo sportivo ha
saputo mantenere
sempre i legami col
territorio ed è stato in
tutti questi anni un
fattore attivo della
vita sociale del
Comune.
27
ZKB in skupnost
#lanski izleti
ZKB
Izletniška dejavnost Zadružne kraške banke predstavlja vsakoletno prijetno tradicijo, ki potrjuje njeno veliko
pozornost do članov in željo, da jim poleg vseh poslovnih uslug nudi tudi nekaj razvedrila. Po lanskoletnem nepozabnem križarjenju po Jadranu z ladjo
Dalmacija, bodo letos na vrsti tri izletniške pobude: Ptuj, Salzburg in Gardeland.
Pogled na Ptuj
Veduta di Ptuj
Enodnevni izlet na PTUJ bo
potekal v štirih izmenah, in sicer
23. in 24. maja, ter 6. in 7. junija.
Odhodi avtobusov bodo ob 7. uri
izpred sedeža banke na Opčinah (ob
6.45 iz Nabrežine).
Po kratkem postanku po poti je
ob 10.30 predviden prihod na Ptuj,
nato voden ogled Ptujskega gradu,
kjer ima svoje zbirke Pokrajinski muzej. Sprehod po mestnih ulicah z vodičem.
Slavnostno kosilo in družabnost v
restavraciji hotela Roškar, v vasici Hajdoše pri Ptuju, nato ogled Ptujske
kleti, najstarejše vinske kleti v Sloveniji: sprehod skozi njene podzemne
hodnike, pokušnja. Povratek v Trst je
predviden med 19. in 20. uro
Štiridnevni izlet v SALZBURG
bo na vrsti od 25. do 28. junija.
1. dan: Trst – Hallein – Salzburg – Ob 7.30 odhod avtobusa
proti Avstriji. Po postanku na poti in
približno ob 12. uri prihod v Hallein.
Kosilo in nato obisk izredno zanimivega rudnika soli. Ogledali si ga
28
bomo oblečeni v rudarske obleke z
vlakcem in tudi peš, spuščali se bomo
po žlebih in spoznali čudoviti podzemeljski svet, ki se razprostira med Avstrijo in Nemčijo. Po ogledu se bomo
odpeljali do Salzburga, glavnega kulturnega, prometnega in gospodarskega središča istoimenske dežele.
Nastanitev v hotelu. Večerja in
prenočevanje.
2. dan: Salzburg – Zajtrk in večerja
v hotelu, kosilo v restavraciji. Ogled
mestnih zanimivosti z vodičem. Mozartovo mesto je svojo današnjo podobo z baročnimi cerkvami in slikovitimi ulicami dobilo v 17. stoletju.
Sprehod po starem delu mesta: Mo-
zartov trg s spomenikom, rezidenčni
trg, Stari trg, Mestna hiša, Katedrala,
Frančiškanska cerkev, opatija Sv. Petra, Mozartova rojstna hiša ... V popoldanskih urah možnost ogleda Mozartove rojstne hiše ali pa vzpon z
žičnico do mogočne trdnjave Hohensalzburg, od koder je lep razgled
na mesto in okolico (za doplačilo).
3. dan: Solnograška jezera –
Zajtrk in večerja v hotelu. Kosilo v restavraciji. Dan bo namenjen spoznavanju slovitega Salzkammerguta, kjer
ZKB e la comunità
Gite per i soci
della ZKB
Le gite del Credito cooperativo del
Craso - Zadružna kraška banka sono
ormai una consolidata tradizione
annuale che conferma la grande attenzione per la compagine sociale a
cui si vuole offrire, oltre ai servizi bancari, anche un po’ di sereno divertimento. Dopo l’indimenticabile crociera sull’Adriatico con la motonave
Dalmacija dell’anno scorso, ci saranno quest’ anno tre offerte diverse con
destinazione Ptuj, Salisburgo e Gardaland.
La gita di una sola giornata a
PTUJ si svolgerà in quattro turni
e cioè il 23 e 24 maggio e il 6 e 7
giugno.
Le partenze dei pullman sono
previste alle 07.00 davanti alla sede
della Banca (alle 6.45 da Aurisina)
Dopo una breve sosta durante il
viaggio è previsto alle 10.30 l’arrivo a
Ptuj, seguito dalla visita guidata del
Castello di Ptuj, sede delle raccolte
del Museo provinciale e da una passeggiata per le vie della città accom-
pagnati dalla guida. Il pranzo solenne e momento conviviale è previsto
nel ristorante del Hotel Roškar, nel
villaggio di Hajdoše presso Ptuj. Seguirà la visita della cantina di Ptuj, la
cantina più vecchia della regione
con una passeggiata attraverso i suoi
corridoi sotterranei e una degustazione. Il rientro a Trieste è previsto tra
le 19.00 e le 20.00.
La gita di quattro giornate a
SALISBURGO si svolgerà dal 25 al
28 giugno 2009
1o giorno: TRIESTE–HALLEIN– SALISBURGO – Alle 7.30 partenza dei
pullman verso l’Austria. Dopo una
sosta durante il viaggio arrivo a Hallein verso le 12.00. Pranzo e visita
dell’interessantissima miniera di salgemma. La visita in abbigliamento
minerario tradizionale si svolgerà in
trenino e parte a piedi, ci caleremo
nelle gallerie per conoscere il meraviglioso mondo sotterraneo al confine tra l’Austria e la Germania. Dopo la
visita ripresa del viaggio verso Salisburgo, capoluogo culturale, economico e punto nodale dei trasporti
dell’omonimo Land. Sistemazione in
albergo, cena e pernottamento.
2o giorno: SALISBURGO – Prima
colazione e cena in albergo, pranzo
al ristorante. Visita guidata della città.
La città di Mozart acquisì l’aspetto attuale con le sue chiese barocche e le
vie pittoresche nel XVII secolo. Passeggiata nel centro storico: Piazza
Mozart con il relativo monumento,
Piazza vecchia, Municipio, Cattedrale,
Chiesa francescana, Abbazia di S. Pietro, la casa natale di Mozart, ecc. Al
pomeriggio opzione tra la vista alla
29
ZKB in skupnost
Na zgornji sliki Salzburg,
na spodnji Sea Life Acquarium
v Gardelandu
Sopra veduta di Salisburgo,
sotto il Sea Life Acquarium
a Gardaland
se visoki vrhovi zrcalijo v prelepih bistrih jezerih. Vodnik nas bo odpeljal
najprej do Fuschelsee in St.Gilna,
nato do čarobnega jezera Wolfgangsee. Postanek za sprehod mimo
znanega gostišča Pri belem konjičku,
opevanega v istoimenski opereti. Postanek bo tudi v Bad Ischlu, kjer je
imel poletno rezidenco cesar Franc
Jožef.
4. dan: Salzburg – Hellbrunn –
Trst – Po zajtrku nekaj prostega časa
za zadnje oglede ali nakupe in nato
odhod z avtobusom do Gradu Hellbrunn. V parku okoli gradu je nadškof
Marco Sittico von Hohenems dal
zgraditi številne vodomete, v katere
so vgrajeni posebni mehanizmi, ki še
dan danes ponagajajo obiskovalcem.
Kosilo bo v restavraciji in nato vožnja
proti Trstu.
busov, vmes kratek postanek in povratek v Trst predvidoma ob ob 23.
uri. Kosilo prosto.
Enodnevni izlet v GARDELAND
in SEA LIFE AQUARIUM bo na
sporedu 21. junija.
Odhod avtobusov ob 7. Uri izpred sedeža banke (ob 7.15 iz Nabrežine). Po kratkem postanku po
poti je ob 11. uri predviden prihod v
Peschiera del Garda. Najprej ogled
akvarija Sea Life (približno 1 uro in
pol), nato obisk zabaviščniega parka
Gardaland. Ob 19. uri odhod avto-
ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA razpisuje natečaj za podelitev 15 štipendij za
šolsko leto 2008/2009. Štipendije so naslednje: 10 štipendij za državne ali priznane višje srednje šole, 2 štipendiji za univerzitetne diplome prve stopnje
(laurea breve) in 3 štipendije za državno priznane univerzitetne diplome katerekoli fakultete.
Kandidati za štipendijo morajo najkasneje do 15. novembra 2009 oddati
prošnjo na posebnih obrazcih, ki bodo na voljo pri vseh okencih ZKB in na
spletnih straneh.
30
ZKB e la comunità
locanda Al cavallino bianco, celebrata nell’operetta omonima. Sosta anche a Bad Ischl, residenza estiva
dell’imperatore Francesco Giuseppe.
4o giorno: SALISBURGO – HELLBRUNN – TRIESTE – Dopo la prima
colazione tempo libero per le ultime
visite e gli acquisti, poi partenza in
pullman verso il castello di Hellbrunn.
L’Arcivescovo Marco Sittico fece costruire nel parco che circonda il castello numerose fontane con giochi
d’acqua che riservano tutt’ora dei
piacevoli scherzi ai visitatori. Pranzo
al ristorante poi rientro a Trieste.
casa natale di Mozart o la salita in funicolare fino alla fortezza di Hohensalzburg con veduta panoramica
della città e dei suoi dintorni (con
supplemento di prezzo).
3o giorno: I LAGHI DEL SALISBURGHESE – Prima colazione e cena in
albergo, pranzo al ristorante. La giornata sarà dedicata alla visita del celebre Salzkammergut, la regione dei
laghi cristallini in cui si rispecchiano
le cime innevate. La guida ci condurrà dapprima ai laghi Fuschlsee e St.
Gilgen, poi al magico Wolfgangsee
con passeggiata nei pressi della nota
La gita a GARDALAND e a SEA
LIFE AQUARIUM da effettuarsi in
una giornata è in programma il
21 giugno.
Alle 07.00 partenza dei pullman
dalla sede della Banca (alle 7.15 da
Aurisina). Dopo una breve sosta durante il viaggio alle 11.00 arrivo a
Peschiera del Garda e visita dell’acquario Sea Life (la visita dura circa 1
ora e mezza) poi ingresso nel parco
divertimenti di Gardaland. Alle
19.00 partenza dei pullman, breve
sosta durante il viaggio. Il rientro a
Trieste è previsto per 24.00 circa.
Pranzo libero.
La BANCA DI CREDITO COOPERATIVO DEL CARSO bandisce un concorso
per l’assegnazione di nr. 15 borse di studio per l’anno scolastico 2008/2009 e
precisamente: nr. 10 borse di studio per scuole medie superiori statali o riconosciute dallo Stato, nr. 2 borse di studio per i corsi di laurea breve e nr. 3
borse di studio per diplomi universitari di qualsiasi facoltà e riconosciuti dallo
Stato.
La domanda potrà essere presentata entro e non oltre il 15 novembre
2009, direttamente presso gli sportelli della BCC oppure essere inviata a mezzo lettera raccomandata alla segreteria della BCC.
31
Banka tržaškega teritorija
je pristala na obrežju.
La banca del territorio sbarca
sulle rive di Trieste.
*
Riva Gulli 4
tel. 040.214 98 90
fax 040.214 98 95
Urnik / Orario:
pon-pet / lun-ven
8.20 - 13.20
14.35 - 16.05
*Barčica je iz recikliranega ekološkega papirja.
*Questa barchetta è fatta con carta riciclata.