Nabrežina_str. 24 Aurisina_str. 25

št.n. 30 februarfebbraio 2012
Jesenska obmo@na
Poste Italiane S.p.a. SPEDIZIONE IN A.P. - 70% - D.C.B. TS - Registriran na sodišču v Trstu dne 03.01.2005 pod zap. št. 1098 - Registrato presso il Tribunale di Trieste il 03.01.2005 al n. progr. 1098
sre@anja _str. 6
Incontri zonali
d’autunno _pag. 7
Kosovel in
štipendije _str. 10
Kosovel e i premi
di studio _pag. 11
Intervju s
Tatjano Rojc _str. 14
Intervista a
Tatjana Rojc _pag. 15
Godbeno društvo
Prosek _str. 20
Complesso
bandistico di
Prosecco _pag. 21
Vrtnice na
Krasu _str. 28
Nabrežina_str. 24
Aurisina_str. 25
Le rose del
Carso _pag. 29
ZKB uvodnik
Cenjeni člani!
V novem letu vam želim obilo
zdravja in uspehov ter vam obenem poklanjam v razmislek vsaj
meni čudovito Kosovelovo pesem.
Srečno!
MAJHEN PLAŠČ
Jaz bi hodil
v majhnem plašču
besed.
Ali pod tem naj se skriva
topel, svetal svet.
Kaj je bogastvo?
Kaj je razkošje?
Zame je eno:
majhen plašč imam
in ta plašč ni nobenemu
podoben.
Po tem umetniškem uvodu nadaljujem oziroma prehajam na
bolj aktualno temo, o kateri se je
precej pisalo, videlo in slišalo: mislim na zadevo, vezano na vipavsko Hranilnico. Zdi se mi nujno in
odgovorno, da vam na kratko komentiram dogajanje, ne da bi se
seveda poglobil v podrobnosti.
Kot vam je že znano, je naš
upravni odbor že pred leti izkazal
zanimanje, željo in namen za širitev našega poslovanja tudi v bližnje občine in območja Slovenije,
ki so zgodovinsko vezana na naše
kraje. Kot zadružna banka je med
2
našimi primarnimi cilji tudi povezovanje lokalnega gospodarstva,
prebivalstva in obenem kulture,
kar smatram kot izredno pomembno za dobrobit našega širšega
ozemlja.
Dejstvo, da smo že leta delničarji manjše HiP Vipava, in želja lastnika večinskega deleža Kmetijske Zadruge Vipava, da odproda
svojo udeležbo, sta nas privedla
do ugotovitve, da bi lahko udejanjili naše želje s spojitvijo s Hranilnico. Naj tu podčrtam in ponovim,
da je projekt še v embrionalni fazi,
kajti realizacija česa takega zahteva poglobljene preučitve, študijo
o izvedljivosti in poslovne načrte
ter nenazadnje tudi privoljenje italijanskega in slovenskega central-
ZKB l’editoriale
Cari Soci!
Nell'augurare a tutti voi un anno
pieno di salute e successi desidero
rendervi partecipi della seguente,
splendida poesia del poeta sloveno
Srečko Kosovel.
IL MANTELLUCCIO
Vorrei andare in giro
con un mantelluccio
di parole.
Ma nascondervi sotto
un mondo caldo, smagliante.
Cos'è la ricchezza?
Cos'è il lusso?
Per me solo questo:
ho un mantelluccio
che a nessun altro
è uguale.
Traduzione di Jolka Milič
Dopo questa introduzione così
artistica desidero parlarvi di un
tema d’attualità di cui si è scritto
e parlato molto: mi riferisco alla
questione della cassa di risparmio
slovena Hranilnica in posojilnica
Vipava. Oltre a sentirne il bisogno,
ritengo un atto di responsabilità commentare gli ultimi risvolti
della faccenda, ovviamente senza
scendere nei dettagli.
Certamente già saprete che ormai da anni il nostro Consiglio di
Amministrazione coltiva l’interesse,
il desiderio e la volontà di espandere la propria operatività anche ai vicini comuni ed aree della Slovenia
storicamente legate al nostro territorio. In quanto banca di credito
cooperativo annoveriamo tra i nostri scopi l’integrazione delle economie locali e delle relative popolazioni e culture, il che rappresenta
a mio modo di vedere un’azione di
particolare importanza per il benessere dei nostri luoghi.
Il fatto di essere ormai da anni
azionisti della piccola Hranilnica in
posojilnica Vipava, unito alla volontà
dell’azionista di maggioranza Kmetijska Zadruga Vipava di vendere la
propria partecipazione, ci ha portato a valutare l’opportunità di realizzare i nostri intenti attraverso una
fusione con la Hranilnica. Desidero
sottolineare e ripetere una volta in
più che il progetto è ancora in fase
embrionale, perché la realizzazione
di qualcosa di simile richiede analisi approfondite, studi di fattibilità e
business plan che devono comunque ottenere previamente il nulla
osta degli organi di vigilanza italiano e sloveno. L’orizzonte temporale e dunque abbastanza ampio e
l’operazione è tutt’altro che semplice. Ha però una sua logica ben
ragionata.
Purtroppo i nostri intenti hanno generato il malcontento in alcuni amministratori locali dell’area
Odgovornik urednik
Direttore responsabile
Primož Sturman
Sodelavci
Hanno collaborato
Sergij Stancich
Matej Caharija
Peter Ver@
Tjaša Komac
Matjaž Kmecl
Igor Lakovi@
Vile&Vampi
Urad za @lane in teritorij/
Ufficio soci e territorio ZKB
Prevodi
Traduzioni
Martin Vidali
Fotografije
Fotografie
Foto Kroma
Arhiv/Archivio ZKB
Arhiv revije/Archivio della rivista Kras
Naslovnica
Copertina
Nabrežina/Aurisina
Tisk
Stampa
Graphart Printing srl
Tiskano na ekoloœkem papirju
Stampato su carta ecologica
3
ZKB uvodnik
nega nadzornega organa. Vse skupaj je seveda še daleč in zadeva je
vse prej kot enostavna. Mi pa v
tem vidimo neko logiko.
Te naše namere so razburile nekatere javne upravitelje iz Vipavske
doline, češ da se hranilnico prodaja tujcem. Te izjave so odmevale
daleč naokrog in, dovolite mi, ne
bom izgubljal besed, da jih znova
komentiram. Nasprotno, poudaril
bi pozitivno plat, zaradi katere še
nismo pospravili naše želje v predal. Naj vam povem, da smo prejeli veliko solidarnostnih sporočil
bodisi od italijanskih kot od slovenskih ustanov in organizacij in
tudi z vipavskega konca. Spodbujajo nas, naj vztrajamo pri gojenju
naše vizije čezmejne banke. Zadovoljni smo lahko, da je naš zavod
izpadel kot zavod, ki je cenjen daleč naokrog. Etičnost našega poslovanja, posluh za potrebe naših
članov, strank in teritorija; zdaj se
o vsem tem govori. Pogosto v pogovorih s slovenskimi gospodarstveniki zaznavam tudi začudenje,
kako lahko sploh še obstajamo s to
našo zadružniško filozofijo v času,
ko je ekonomija osnovana izključno na profitu. Enostavno, odvrnem
jim, da vrednost skupne dobrobiti
presega vrednost profita. Prepričan sem, da bo v bodoče zadružništvo želo še večje uspehe.
Navsezadnje je celo bivši ameriški politik Robert Kennedy v nekem govoru dejal, da bruto domači proizvod (BDP) meri in zaobjema
vse razen tistega, zaradi česar je
res vredno živeti!
Torej dragi člani, vsi skupaj prepričljivo naprej!
Predsednik Upravnega
odbora ZKB
Sergij Stancich
Šola ZA STARŠE
Namesto že tradicionalnega umetniškega koledarja je letos Zadružna kraška banka
podprla niz kulturnih in družbenih pobud, med katere se uvršča tudi sklop predavanj,
ki poteka pod geslom Scuola per genitori (Šola za starše), in sicer v priredbi združenja
Buone pratiche Onlus iz Trsta, ki si prizadeva skrbeti za dobrobit posameznika in družbe. Letošnja izvedba je že druga po vrsti, njen znanstveni vodja pa je znani italijanski
psihiater, psihoterapevt in pisatelj prof. Paolo Crepet. Prvo srečanje iz niza na temo
starševske avtoritete je uvedel zgoraj omenjeni Crepet, konec januarja pa je o vzgoji
predaval prof. Giuseppe Dell’Acqua. Od marca do maja bodo na sporedu še tri srečanja. 8. marca bo dr. Mario Polito predaval o uspešnih metodah študija in učenja. 20.
aprila bo na sporedu srečanje z prof. Umbertom Galimbertijem o mitih našega časa,
niz pa se bo zaključil s predavanjem duhovnika Antonia Mazzija, ki bo potekalo 8.
maja. Vsa srečanja so in bodo na sporedu v tržaškem Hotelu Savoia Excelsior Palace.
Za vpis je potreben predhodni telefonski dogovor na številki 040 3498975 oziroma
329 6371535.
4
ZKB l’editoriale
della Valle del Vipacco (Vipavska
dolina) che soffiano sul fuoco del
sentimento nazionale perché, stando alle loro parole, la Hranilnica
verrebbe venduta a stranieri. Queste affermazioni hanno avuto una
grande eco per cui non mi sento di
commentarle di nuovo. Vorrei però
sottolineare un aspetto positivo
che ci ha convinti a non abbandonare i nostri propositi. Sappiate che
abbiamo ricevuto numerosi attestati di solidarietà da enti e organizzazioni sia italiane che slovene,
alcune di base anche nella Valle del
Vipacco. Sono questi attestati che
ci stimolano a continuare a coltivare il nostro progetto di banca transfrontaliera. Inoltre possiamo dirci
soddisfatti dell’immagine affermatasi della nostra Banca, che gode di
una particolare stima. Finalmente
si parla della nostra etica professionale e dell’attenzione che nutriamo verso i bisogni dei nostri Soci,
dei clienti e del territorio. Spesso,
quando mi trovo a discutere con
gli imprenditori sloveni, avverto in
loro la sorpresa per come la nostra
filosofia cooperativistica ci permetta di mantenerci in questi tempi in
cui l’economia è votata esclusivamente alla ricerca del profitto. La
mia risposta è semplice: il valore
del benessere comune è maggiore
del valore del profitto. Resto perciò
convinto che in futuro la cooperazione otterrà successi sempre più
grandi.
In fin dei conti fu Robert Kennedy a pronunciare in un proprio
discorso le seguenti parole: il prodotto interno lordo (PIL) misura
qualunque cosa, tranne ciò per cui
vale la pena vivere!
È per questo, cari Soci, che vi dico
di guardare con fiducia al futuro!
Il presidente del CdA della ZKB
Sergio Stancich
SCUOLA PER GENITORI
In sostituzione del tradizionale calendario artistico, quest‘anno la Banca di Credito
Cooperativo del Carso ha sostenuto una serie di eventi a sfondo culturale e sociale,
tra i quali si inserisce anche il ciclo di incontri dal titolo “Scuola per genitori”, organizzato dall’associazione Buone pratiche Onlus di Trieste, che ha come finalità la ricerca
del benessere individuale e collettivo. L’edizione di quest’anno prosegue la fortunata
esperienza dell’anno passato. Il direttore scientifico dell’iniziativa è il celebre psichiatra, psicoterapeuta e scrittore prof. Paolo Crepet. Il primo incontro, dedicato al tema
dell’autorità genitoriale, è stato tenuto dal già citato Crepet, mentre alla fine di gennaio il prof. Giuseppe Dell'Acqua ha approfondito il tema dell’educazione. Nel periodo da marzo a maggio sono previsti tre ulteriori incontri. L’8 marzo il dott. Mario Polito terrà una lezione sulle buone pratiche di studio e insegnamento. Il 20 aprile sarà la
volta dell’incontro con il prof. Umberto Galimberti sui miti del nostro tempo. Il ciclo
di incontri si concluderà con l’intervento di don Antonio Mazzi, previsto per l’8 maggio. Tutti gli incontri si terranno presso l’Hotel Savoia Excelsior Palace di Trieste. Per
iscrizioni contattare i numeri telefonici 040 3498975 o 329 6371535.
5
ZKB dogodki
Jesenska obmo@na sre@anja
Obmo@no sre@anje na Op@inah
Incontro zonale a Opicina
6
Tudi lansko jesen je Zadružna kraška banka za svoje člane pripravila
že utečeni niz območnih srečanj, ki
so se odvila v dneh od 24. novembra do 2. decembra, in sicer na naslednjih lokacijah: Trst, Domjo, Križ
in Opčine. Na večerih so izza predavateljske mize pred članskim občinstvom nastopili predsednik ZKB
Sergij Stancich, ravnatelj Aleksander
Podobnik in odgovorni za trženje
pri Deželni zvezi zadružnih bank Lorenzo Kasperkovitz. Vsebino njihovih posegov bomo podrobneje razčlenili v nadaljevanju zapisa.
Ravnatelj Aleksander Podobnik
je spregovoril predvsem o novih izzivih, ki jih bankam ponujata današnje finančno in gospodarsko stanje. Veliko gospodarskih panog je
namreč v krizi, poleg tega je država
določila nove obdavčitve hranilnih
vlog, v tem času pa stopa v veljavo
tudi nova bančna normativa Basel
3, ki dodatno poostruje pogoje
bančnega poslovanja. Glavna težava, ki pesti bančne zavode v tem
trenutku, je predvsem pomanjkanje
likvidnosti, saj je slednja za banko
dejansko vsakdanji kruh. Varčevalci
morajo zato natančno presoditi,
kam položiti svoje prihranke. Leta
2013 je predvidena podvojitev stroškov za kolke, zato se bo v posameznih primerih donosnost hranilnih
vlog zmanjšala za približno polovico. Kaj mora torej varčevalec narediti v danih okoliščinah? Ravnatelj
Podobnik je prepričan, da pomembno vlogo v današnjem času igra
predvsem zaupanje, ki ga imajo varčevalci do svoje banke, pa tudi do
državnih institucij. Dobro vemo, da
se je sedanja kriza začela s propa-
dom ameriške banke Lehmann
Brothers poleti 2008, veliko bankam, ki so se znašle v težavah, so
pomagale posamezne države, ponekod, denimo na Irskem, pa je prišlo celo do podržavljenja bank. Največje težave v Evropi imajo danes
Grčija, Portugalska in Španija, višanje notranjih investicij pa pomeni
predvsem višanje javnega dolga
posameznih držav. Podobnik je prepričan, da se bo kriza nadaljevala,
davke bodo države in vlade še dodatno poostrile, prišlo bo tudi do
povečanja brezposelnosti. Kako se
Zadružna kraška banka odziva na
današnje, ne prav spodbudno gospodarsko, finančno in družbeno
stanje? Za svoje stranke in odjemalce so pripravili nove srednjeročne
vezave z ugodnimi obrestnimi merami, mladim od osemnajst do trideset let pa bodo ponudili nov mo-
ZKB eventi
Incontri zonali d'autunno
Anche nell‘ultimo autunno la Banca
di Credito Cooperativo del Carso ha
organizzato per i propri Soci gli ormai ben avviati incontri zonali, che
questa volta si sono tenuti dal 24
novembre al 2 dicembre nelle località di Trieste, Domio, Santa Croce e
Opicina. Durante le serata si sono
succeduti al tavolo degli oratori il
Presidente della ZKB Sergio Stancich,
il Direttore Generale Alessandro Podobnik ed il Responsabile marketing
della Federazione regionale delle
banche di credito cooperativo Lorenzo Kasperkovitz. Nel prosieguo
del presente articolo approfondiremo il contenuto dei loro interventi.
Il Direttore Alessandro Podobnik
ha parlato soprattutto delle nuove
sfide lanciate alle banche dall'odierna situazione finanziaria ed economica. Molti settori dell’economia
versano in uno stato di crisi e il Go-
verno ha aumentato la tassazione
dei depositi, il che, aggiunto alla
prossima entrata in vigore della normativa "Basilea 3”, inasprisce le condizioni in cui le banche operano. Il
problema principale delle banche in
questo momento è la mancanza di
liquidità che rappresenta il pane di
ogni istituto. I risparmiatori devono
perciò valutare con molta attenzione a chi affidano i propri risparmi.
Per il 2013 è previsto un aumento
del 100% delle spese di bollo, il che
in alcuni casi farà calare il rendimento dei depositi di risparmio di circa la
metà. Cosa devono dunque fare i risparmiatori nella situazione attuale?
Il Direttore Podobnik è convinto che
oggigiorno un ruolo importante sia
demandato soprattutto alla fiducia
che i risparmiatori ripongono nella
propria banca e nelle istituzioni pubbliche. È noto che l'odierna crisi è
iniziata con il fallimento della banca
americana Lehmann Brothers nell'
estate del 2008. Molte delle banche
ritrovatesi in difficoltà hanno ricevuto il sostegno dei propri stati ed in
alcuni casi, come quello irlandese, si
è giunti addirittura alla statalizzazione degli istituti di credito. Al momento i paesi europei in maggiore
difficoltà sono la Grecia, il Portogallo
e la Spagna. L'aumento degli investimenti sul mercato interno significa
però soprattutto un aumento del
debito pubblico da parte dei singoli
paesi. Il Direttore Podobnik è convinto che la crisi si prolungherà, che
i governi dei vari paesi alzeranno ulteriormente il livello di tassazione e
che la disoccupazione segnerà un
ulteriore aumento. In quale modo la
Banca di Credito Cooperativo del
Za banko je likvidnost
vsakdanji kruh
La liquidità
rappresenta il pane di
ogni istituto
7
ZKB dogodki
Spletni portal Spazio Soci
Portale Web Spazio Soci
8
del računa z imenom Conto Trendy,
ki bo prinašal celo vrsto olajšav, saj
bo na primer celoten strošek za kolek v breme banke.
Lorenzo Kasperkovitz iz Deželne
zveze zadružnih bank je v začetku
svojega posega prisotne člane pozval, naj čedalje zaupajo banki, katere gospodarji so, nato pa povzel
misli, ki jih je na uspešno zastavljenem in dobro obiskanem srečanju
– slednje je oktobra lani pod geslom 4C potekalo v tržaškem hotelu
Savoia Excelsior Palace (o dogodku
smo poročali v prejšnji številki naše
revije) – izrekel italijanski ekonomist
Guido Caselli. Osrednja Casellijeva
misel, ki jo je povzel Kasperkovitz, je
bila, da razvoj človeka in družbe ne
poteka venomer v ravni črti, ampak
v obliki črke S. Ko namreč neka faza,
obdobje ali tehnološki izdelek dosežejo svoj višek, je potrebno nadaljnji razvoj ponovno zastaviti. Kot
primer je Kasperkovitz navedel mobilno telefonijo, ki se je začela razvijati pred dobrima dvema desetletjema in pred kratkim dosegla višek
lastnega razvoja, zato smo danes na
tržišču priča vsakovrstnim inovaci-
jam, denimo Blackberryju in Iphonu. Kasperkovitz je v nadaljevanju
lastnega posega podčrtal predvsem
dejstvo, da zadružne banke niso krive za izbruh krize, ki jo danes doživljamo, vseeno pa se morajo z njo
soočati. Predavatelj je navedel nekaj bistvenih podatkov, ki zadružne
banke razlikujejo od ostalih bančnih
zavodov. Delničarji velikih bank se
namreč vsake tri mesece naravnost
pulijo za dividendami, teh težav pa
zadružno bančništvo nima, saj vse
svoje prihodke ponovno in redno
vlaga na teritorij, na katerem deluje.
Prav zaradi lastne zakoreninjenosti
v okolje je tak bančni zavod veliko
bolj kredibilen in varčevalcu prijaznejši. Deželna zveza zadružnih
bank pa se seveda ni zadovoljila s
temi dejstvi, saj bo v kratkem svojim članom začenjala ponujati vrsto
novosti, začenši z novim prostorom
za člane, ki nosi pomenljivo ime
»Spazio Soci«. K pobudi bo mogoče
pristopiti preko Urada za člane in
teritorij ZKB, svojim članom bodo
tako zadružne banke na celotnem
deželnem ozemlju nudile celo vrsto
ugodnosti in raznoraznih konvencij
pri vsakovrstnih storitvah. Da bi
bila nova ponudba še bolj v koraku s časom, so se pri Deželni zvezi zadružnih bank odločili za izdelavo spletnega portala, ki se bo
oglašal na naslovu http://www.
spaziosoci.it/, na spletu pa bo delovala tudi posebna temu namenjena Facebook stran.
ZKB eventi
Carso affronta l'odierna situazione
economica, finanziaria e sociale,
tutt'altro che rosea? La Banca ha
predisposto per i propri clienti dei
nuovi conti deposito con vincoli a
breve e medio termine dalle condizioni particolarmente vantaggiose.
Inoltre, ai giovani dai diciotto ai
trent'anni la Banca offre il nuovo
Conto Trendy, caratterizzato da tutta
una serie di vantaggi come le spese
di bollo interamente a carico della
Banca.
Nell'introdurre il proprio intervento il rappresentante della Federazione regionale delle banche di
credito cooperativo Lorenzo Kasperkovitz ha consigliato ai Soci presenti
di continuare a riporre fiducia nella
propria banca, di cui sono anche
comproprietari, dopodiché ha ripreso i concetti espressi dall'economista Guido Caselli in occasione del
convegno dal titolo 4C contro la crisi tenutosi con successo e grande
adesione di pubblico nell'ottobre
dello scorso anno presso l'Hotel Savoia Excelsior Palace di Trieste (di cui
abbiamo parlato nel precedente numero della nostra rivista). Il pensiero
centrale di Caselli, ripreso anche da
Kasperkovitz, è stato che l'evoluzione dell'umanità non segue sempre
una linea retta, bensì si sviluppa lungo una curva a forma di S. Quando
infatti una fase, periodo o prodotto
tecnologico raggiunge la propria
maturità, bisogna intervenire realizzando una nuova evoluzione. Kasperkovitz ha fornito come esempio
la telefonia mobile, che ha iniziato a
svilupparsi una ventina di anni orsono e qualche anno fa ha raggiunto
la propria massima espansione; è allora che sono apparse sul mercato
innovazioni di ogni sorta, ben rappresentate dai vari Blackberry ed
Iphone. Nel prosieguo del proprio
intervento Kasperkovitz ha sottolineato soprattutto il fatto che le banche di credito cooperativo non hanno causato l'odierna crisi, tuttavia
devono affrontarla. Il relatore ha
inoltre sottolineato alcuni dei motivi
principali che distinguono le banche di credito cooperativo dagli altri
istituti di credito. Di quadrimestre in
quadrimestre gli azionisti delle grandi banche spingono affinché i profitti siano al livello delle attese. Il Credito Cooperativo non affronta questo tipo di problemi, perché reinveste regolarmente i propri utili nel
territorio in cui opera. È proprio grazie al loro legame con il territorio
che questo tipo di banche sono
molto più credibili e ben disposte
verso i risparmiatori. Ovviamente la
Federazione regionale delle banche
di credito cooperativo non si accontenta di tali vantaggi acclarati e continua a proporre ai propri Soci tutta
una serie di novità ad iniziare dal
nuovo "Spazio Soci” (i Soci della ZKB
possono prendere parte all'iniziativa
attraverso l'Ufficio Soci e Territorio
della Banca). Attraverso questa iniziativa i Soci delle banche di credito
cooperativo potranno godere in
tutta la regione di vantaggi e convenzioni per tutta una serie di servizi. Affinché la nuova offerta sia ancora più al passo con i tempi, la Federazione regionale delle BCC ha
deciso di realizzare un apposito portale internet, rintracciabile all’indirizzo http://www.spaziosoci.it/. Inoltre
verrà attivato uno specifico account
Facebook.
Nadaljni razvoj bo
potrebno ponovno
zastaviti
Bisogna intervenire
realizzando una
nuova evoluzione
9
ZKB dogodki
Kosovel in štipendije
Matija Ogrin, Tatjana Rojc in
Janez Vre@ko
Matija Ogrin, Tatjana Rojc e
Janez Vre@ko
10
Zadružna kraška banka je lanskoletni
niz prireditev v lastni priredbi in izvedbi zaključila z že tradicionalno decembrsko podelitvijo štipendij otrokom
svojih članov, ki so se izkazali na lastni
študijski poti, dogodek pa je bil lani
decembra povezan tudi s predstavitvijo pomembne Monografije o Srečku Kosovelu, ki jo je sestavil prof. Janez
Vrečko s Filozofske fakultete Univerze
v Ljubljani. Na poldrugo uro trajajočem večeru, ki ga je uvedel predsednik upravnega odbora Zadružne
kraške banke Sergij Stancich in ki je
potekal v razstavni dvorani ZKB na
Opčinah, so poleg zgoraj že omenjenega Vrečka nastopili še prof. Tatjana
Rojc, ki je knjigo predstavila, Matija
Ogrin z Inštituta za slovenski jezik pri
Znanstveno raziskovalnem centru
Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ki je knjigo izdal z gmotno pomočjo Zadružne kraške banke, ter pesnik in igralec Aleksij Pregarc, ki je občuteno podal splet Kosovelovih pesmi. Za glasbeno kuliso sta poskrbela
pevka in violinistka Andrejka Možina
ter kitarist Marko Čepak.
Predsednik upravnega odbora ZKB
Stancich je uvodoma dejal, da Zadružna kraška banka za leto 2012 ni pripravila tradicionalnega institucionalno-umetniškega koledarja, ampak je
svoja sredstva sklenila nameniti dobrodelnim in kulturnim pobudam, med
katere lahko prav gotovo prištevamo
izid Monografije o Srečku Kosovelu.
Matija Ogrin je v začetku svojega
posega naglasil predvsem dejstvo, da
se avtor knjige Janez Vrečko s Srečkom Kosovelom in njegovim literarnim
opusom ukvarja že celo poklicno življenje. Publikacija, katere izid je poleg
Zadružne kraške banke podprla tudi
Agencija Republike Slovenije za knjigo, spada v najstarejšo slovensko knjižno zbirko o slovenskih književnikih,
ki jo je leta 1946 začel izdajati prof. Anton Ocvirk.
Prof. Rojčeva pa je prepričana, da
je izid Monografije o Srečku Kosovelu
eden pomembnejših dogodkov na
področju slovenske literarne zgodovine, njen nastanek je trajal kar dolgo,
saj jo je avtor pripravljal celih sedem
let. Nekaj gradiva o Kosovelu kljub
vsemu še vedno čaka na založnika in
objavo. Rojčeva je v nadaljevanju časovno in umetniško uvrstila Kosovelov opus v čas, ko so poleg njega v Trstu ustvarjali še slikar Avgust Černigoj,
publicist in založnik Vladimir Martelanc, pesnica Fani Obidova in skladatelj Marij Kogoj. Ko danes presojamo
Kosovelovo intelektualno in literarno
zapuščino, moramo kraškemu avtorju
brez dvoma priznati genialnost, je
prepričana Rojčeva. Najžlahtnejša iz-
ZKB eventi
Kosovel e i premi di studio
In dicembre la Banca di Credito Cooperativo del Carso ha concluso il proprio programma annuale di eventi con
l‘organizzazione dell‘ormai tradizionale
cerimonia di consegna del premi di
studio destinati ai figli dei propri Soci
distintisi nello studio. Nella circostanza
è stato anche presentato un importante volume monografico sul poeta
sloveno Srečko Kosovel curato dal prof.
Janez Vrečko della Facoltà di Filosofia
dell‘Università di Lubiana. L‘evento della durata di circa un‘ora e mezza si è
tenuto presso la sala esposizioni della
ZKB a Opicina. Oltre al già citato Vrečko
sono intervenuti anche la prof.ssa Tatjana Rojc, che ha presentato il volume,
Matija Ogrin in rappresentanza dell‘Istituto per la lingua slovena“Fran Ramovš”
facente parte del Centro di ricerca
scientifica dell‘Accademia slovena delle scienze e delle arti SAZU, che ha
pubblicato il volume con il sostegno
finanziario della Banca di Credito Cooperativo del Carso, nonché il poeta e
attore teatrale Aleksij Pregarc, che ha
fornito un‘appassionata lettura delle
poesie di Srečko Kosovel. I momenti
musicali sono stati offerti dalla violinista Andrejka Možina e del chitarrista
Marko Čepak.
Nell‘introdurre la serata il Presidente del Consiglio di Amministrazione
della ZKB Sergio Stancich ha chiarito
che quest‘anno la Banca di Credito Cooperativo del Carso non ha realizzato il
tradizionale calendario a tema istituzionale e culturale per il 2012, preferendo destinare le risorse finanziarie
per la sua realizzazione ad eventi benefici e culturali tra i quali possiamo a
pieno titolo annoverare la pubblica-
zione del volume monografico dedicato a Srečko Kosovel.
Matija Ogrin ha voluto iniziare il
proprio intervento sottolineando
come l‘autore del libro Janez Vrečko
abbia dedicato a Srečko Kosovel ed al
suo opus letterario buona parte della
propria carriera professionale. Il volume, sostenuto finanziariamente dalla
Banca di Credito Cooperativo del Carso e dall‘Agenzia della Repubblica di
Slovenia per il Libro (Javna agencija za
knjigo), fa parte della più antica collana sui letterati sloveni, creata nel 1946
dal prof. Anton Ocvirk.
La prof.ssa Rojc ha invece espresso
la convinzione che la pubblicazione
del volume monografico su Srečko
Kosovel è uno degli avvenimenti più
importanti nel campo degli studi sulla
letteratura slovena classica. La genesi
del libro è stata particolarmente lunga
ed è durata la bellezza di sette anni.
Nonostante ciò una parte del materiale su Kosovel attende ancora di trovare
un editore ed essere pubblicata. La
Rojc ha poi continuato fornendo una
collocazione cronologica e artistica
dell'opus di Srečko Kosovel, collocandolo nel tempo in cui a Trieste erano
attivi il pittore Avgust Černigoj, il pubblicista ed editore Vladimir Martelanc,
la poetessa Fani Obidova e il compositore Marij Kogoj. "Quando al giorno
d'oggi valutiamo il lascito intellettuale
e letterario del Kosovel, non possiamo
fare a meno di constatare la genialità
dell'autore originario del Carso,” afferma convinta la Rojc. "Inoltre la comparatistica o letteratura comparata, disciplina letteraria più fine, ha nel prof.
Vrečko un ottimo interprete, che può
Janez Vrečko se s
Kosovelom ukvarja že
celo poklicno življenje
Janez Vrečko ha
dedicato allo studio di
Kosovel tutta la vita
professionale
11
ZKB dogodki
med vseh literarnih ved komparativistika je v prof. Vrečku našla odličnega
interpreta, kot so pred njim to bili že
omenjeni Anton Ocvirk, pa tudi Dušan Pirjevec in Janko Kos.
Vesel sem, da se knjiga predstavlja
na Opčinah, je uvodoma povedal
prof. Vrečko, saj so Opčine kraj, iz katerega se je Kosovel podajal v Trst, od
tam pa v svet. Zanimivo je, da Kosovel
Trsta po požigu Narodnega doma julija 1920 ni več maral, hkrati pa je potrebno poudariti, da so vse Kosovelove pesniške faze globoko prežete s
Krasom. Kosovel se je nekaj časa prepoznaval v futurizmu, ki ga je utemeljil Italijan Marinetti, od njega pa se je
oddaljil, ko je spoznal, da se ta literarna in umetniška smer poigrava z jezikom in človekom, kar je bilo za Kosovela naravnost nesprejemljivo. Prvi, ki
je Kosovela povezal s konstruktivizmom, je bil že večkrat omenjeni Anton Ocvirk, ki je zaradi svojega prepričanja naletel na hude kritike. Pri Kosovelovem postopnem umeščanju v
konstruktivistične tokove je pomembno vlogo odigral Ivo Grahor, ki se je po
oktobrski revoluciji vtihotapil v Sovjetsko zvezo in bil tam nekaj časa tudi
zaprt. Grahor je bil kulturni posrednik
izrednega pomena, po njegovem posredovanju pa je Kosovel začel drugače dojemati svet. Prej je namreč videl
antitezo med literaturo in znanostjo,
potem pa sta se ti dve vedi v njegovih
mislih sintetizirali. Glavno vodilo njegovega opusa je bila vsekakor odrešitev človeštva. Kosovelovo delo je v
Trstu odmevalo tudi po njegovi smrti,
saj sta umetnika Černigoj in Stepančič
leta 1927 v tržaškem Ljudskem vrtu
sestavila Kons laboratorij v njegov
spomin. Prof. Vrečko je svoj poseg
sklenil z mislijo, da kljub vsemu o Kosovelu še nismo izrekli oziroma zapisali zadnje besede.
Decembrski večer se je v razstavni
dvorani Zadružne kraške banke sklenil s podelitvijo štipendij dijakom in
dijakinjam ter študentom in študentkam, otrokom članov ZKB, ki so se na
svoji študijski poti še posebno izkazati
in imena katerih objavljamo v nadaljevanju.
Višja srednja šola – Scuola superiore 500 €
Slavec Nastja (A. M. Slomšek), Čok Alen (Ž. Zois), Oblak Tjaša (F. Prešeren), Tavčar Lucija
(F. Prešeren), Kerpan Goran (Ž. Zois), Renar Tina (A. M. Slomšek), Skabar Nik (J. Stefan),
Jazbec Martina (F. Prešeren), Sossi Nada (A. M. Slomšek), Pečar Miha (Ž. Zois).
Univerzitetna diploma prve stopnje – Laurea triennale 750 €
Devetak Lara, Simoneta Lara, Clarici Mateja
Univerzitetna diploma – Laurea specialistica 1000 €
Stopar Kristjan, Nabergoj Mitja, Sossi Jasmina, Krmec Eva, Milič Mateja, Venier Laura,
Zidarič Ivana
12
ZKB eventi
misurarsi alla pari con i propri precursori Anton Ocvirk, Dušan Pirjevec e
Janko Kos.”
Il prof. Vrečko ha espresso la propria
soddisfazione per il fatto che il volume
sia stato presentato a Opicina, perché
è proprio da qui che Kosovel si calava
nella città di Trieste e da lì si apriva al
mondo. Altro dettaglio interessante è
il fatto che Kosovel, a seguito dell'incendio doloso del Narodni dom nel
luglio del 1920, si disaffezionò alla città. Nonostante la fascinazione per Trieste, ogni fase creativa del poeta Kosovel è permeata da impressioni carsiche.
Kosovel per un periodo si riconobbe
nel movimento futurista, fondato da
Filippo Tommaso Marinetti, tuttavia se
ne distanziò quando comprese che
questo movimento letterario ed artistico si prendeva gioco della lingua e
dell'uomo, il che secondo Kosovel era
del tutto inaccettabile. Il primo ad associare Kosovel al costruttivismo fu il
più volte citato Anton Ocvirk, a cui non
furono risparmiate critiche per questa
sua convinzione. La
progressiva affermazione del carattere
costruttivista
dell'opus di Kosovel
è in gran parte dovuta a Ivo Grahor,
famoso tra le altre
cose per esser entrato clandestinamente in Unione Sovietica dopo la Rivoluzione d'ottobre ed
avervi passato un
periodo di reclusione. Il ruolo di Grahor
come
mediatore
culturale fu estremamente importan­
te, perché fu proprio
grazie a lui che Kosovel iniziò a guardare al mondo con occhi diversi. Prima
pensava che letteratura e scienza fossero in antitesi, dopodiché queste due
discipline trovarono un punto di sintesi nei suoi pensieri. Il tema centrale
della sua opera rimase comunque la
salvezza dell'umanità. Le opere di Kosovel mantennero a Trieste una particolare risonanza anche dopo la morte
dell'artista, soprattutto grazie agli artisti Černigoj e Stepančič, che nel 1927
presso il locale Giardino pubblico allestirono in sua memoria il laboratorio
Kons. Il prof. Vrečko ha infine concluso
il proprio intervento esprimendo la
convinzione che, nonostante tutto,
non sia ancora stata detta l'ultima parola su Kosovel.
L'evento dicembrino presso la sala
esposizioni della Banca di Credito Cooperativo del Carso si è concluso con la
consegna dei premi di studio ai figli
dei Soci della ZKB più meritevoli (i nominativi dei vincitori sulla pagina a
lato).
Anton Ocvirk je
Kosovela prvi umestil
v konstruktivizem
È stato Anton Ocvirk a
collocare per primo
Kosovel nel
costruttivismo
Štipendisti in predsednik
S. Stancich
I premiati e il presidente
S. Stancich
13
ZKB intervju
Intervju s Tatjano Rojc
Tokrat smo intervju opravili s prof.
Tatjano Rojc, ki poučuje književnost
na novogoriški univerzi. Z njo se nismo pogovarjali le o literaturi, pač
pa tudi o krizi, ki je zajela ves zahodni svet, družbi, vrednotah, mladih
in o tem kako izboljšati medsebojne
odnose v obmejnem in širšem prostoru.
Kdaj in kako se vam je porodila ljubezen do književnosti?
Književnost in glasba me spremljata
od vedno in sta tisti dve obliki umetnosti, ki odpirata človeku največje
možnosti doživljanja fantastičnega:
pripovedi mojega dedka so mi odprle
pot v svet domišljije. Njegove izmišljene basni, prosto prirejene pravljice in
povesti, vse to me je zavezalo književnosti za vedno. Imela sem srečo, da
so to prvo ljubezen nadgradili moji
vzgojitelji, moji profesorji in mentorji,
ki so prepoznavali možnost, da bi književnost postala moja življenjska sila.
Na podlagi katerega kriterija izbirate knjige za branje? Kaj vas v literarnem delu nekega avtorja, ki ga ne
poznate, mora pritegniti, da knjigo z
veseljem preberete?
Poklicno berem veliko, vendar moram
priznati, da me knjige, ki sežejo globlje, največkrat kar same izberejo. Ponudijo se mi, od nekoga dobim namig
zanje, presenetljivo je, koliko je vsega,
česar ne poznam in koliko je onega,
ki se mi naenkrat odpre kot povsem
nepoznani svet. Knjiga je odgovor na
moja vprašanja, je zabava in nauk, je
žlahtnost neštetih zgodb, ki jih lahko
živim. Od knjig se nerada ločim, preberem jih večkrat. Tako eseje in znanstvene knjige: te seveda izbiram po
14
njihovi tematiki, in vendar jih večkrat
skozi leta vzamem v roke, ker se njih
sporočilo vse bolj in bolj razvija in mi
postaja bolj razumljivo, nekako „pisano na kožo“. Ne verjamem v fenomen
elektronskih knjig: knjiga je papir, ki se
ga dotakneš, je vonj, je magija strani,
ki se obračajo in šelestijo, in platnic, za
katere komaj čakaš, da boš spoznal,
kaj skrivajo. Je vstop v knjigarno, je
klic neznanih junakov in njihovih dogodivščin. Knjig ne mečem na odpad,
darujem jih v knjižnice. Drugače pa je,
ko gre za poezijo. Poezija je za večerno
razmišljanje, je evokacija in provokacija. In tudi identifikacija, če hočete.
Kako kot besedna ustvarjalka doživljate dandanašnji čas, kateremu dejansko tehnični in znanstveni razvoj
v čedalje večji meri diktirata hiter življenjski ritem?
Tudi tehnika in znanstveni razvoj se
sama po sebi ne moreta razvijati brez
duhovne komponente. Misel je lahko
preblisk trenutka, vendar za to, da sedeš in nekaj tehtnega napišeš, v kolikor ti je seveda dano, je treba časa. Pri
znanstvenih odkritjih je nujna intuicija, seveda, vendar predvsem znanje, širina duha in pristop: velikim avtorjem
se človek prikloni. Čim večji je avtorjev
duh, tem skromnejši in bolj poglobljen
pristop zahteva od nas.
Kriza, kateri smo priča na Zahodu,
marsikaj ruši in preoblikuje. Nekateri pravijo, da so krize lahko tudi
priložnosti za spremembe, denimo,
družbenih vrednot, gospodarskega sistema in pa življenjskega sloga
prebivalstva. Soglašate s to trditvijo?
Mislite, da bo kriza v določeni meri
spremenila temelje naših družbenih
ZKB intervista
Intervista a Tatjana Rojc
Questa volta abbiamo intervistato la
prof.ssa Tatjana Rojc, docente di letteratura presso l’Università di Nova
Gorica, tuttavia non abbiamo parlato
solamente di letteratura, ma anche
della crisi che ha investito l’Occidente, della società, dei valori, dei giovani e di come migliorare i rapporti
interpersonali in ambito transfrontaliero e non solo.
Quando e perché ha sviluppato la
passione per la letteratura?
Considero la letteratura e la musica,
che mi accompagnano da sempre, le
due forme d’arte che consentono alle
persone di vivere le esperienze più
fantastiche. I racconti di mio nonno
mi hanno ad esempio fatto scoprire il
mondo della fantasia. Le favole che si
inventava attingendo liberamente a
un bagaglio di fiabe e racconti hanno
creato il legame indissolubile che ho
con la letteratura. Certo, successivamente ho avuto la fortuna di incontrare educatori, professori e mentori che
mi hanno fatto coltivare questo mio
primo amore, facendomi comprendere che la letteratura sarebbe diventata
la mia ragione di vita.
Sulla base di quale criterio sceglie i
libri da leggere? Cosa deve attrarla in
un autore che non conosce, affinché
un libro le risulti particolarmente leggibile?
Leggo molto per lavoro, tuttavia devo
ammettere che spesso sono i libri stessi a scegliere me, soprattutto quelli che
ti segnano nel profondo. Tali libri si offrono da soli, tutt’al più mi capita di ricevere qualche soffiata. Mi sorprendo
sempre di quante cose non conosco e
di come si possano schiudere orizzonti
fino a un dato momento del tutto sconosciuti. I libri sono la
risposta alle mie domande, divertimento
e lezione di vita allo
stesso tempo, sono
innumerevoli e nobili
storie che posso vivere in prima persona.
Ho difficoltà a separarmi dai libri e spesso
li leggo più volte. Lo
stesso discorso vale
anche per la saggistica ed i testi scientifici
che scelgo secondo
l’argomento trattato
e continuo a rileggere
negli anni, perché con
il tempo il loro messaggio diviene sempre più chiaro e, in un
certo senso, privato.
Non credo nel fenomeno degli e-book:
un libro è carta da toccare, è odore, è la
magia ed il fruscio delle pagine da sfogliare e delle copertine che ti incuriosiscono facendoti chiedere cosa celino
al proprio interno. Leggere è entrare in
una libreria, è il richiamo di personaggi
sconosciuti e delle loro avventure. Non
getto via i libri, ma li regalo alle biblioteche. Per la poesia vale un discorso
diverso. La poesia è la riflessione della
sera, è evocazione, provocazione e, se
volete, pure identificazione.
Ne verjamem v
fenomen elektronskih
knjig
Non credo nel
fenomeno degli
e-book
Come vive, in qualità di scrittrice, una
contemporaneità a cui il progresso
tecnico e scientifico detta sempre più
i ritmi?
15
ZKB intervju
ureditev. V smer večje solidarnosti ali
kako?
Verjamem, da smo v obdobju velikih
sprememb. Druga polovica prejšnjega stoletja je postavila popolnoma na
glavo hierarhično lestvico vrednot in
etike, izgubili smo smisel za idejo, za
ideal. Potrošništvo ne more biti vrednota, in iskanje prenove duha je edina možnost, ki jo imamo, da preživimo
kot družba, saj slednja ne more temeljiti zgolj na vrednosti kapitala. Vračamo se k zemlji in vračamo se k izvoru.
Mladi začenjajo na novo vrednotiti
kulturno in duhovno dediščino s tem,
da jo prilagajajo novemu času. Trdno
verjamem, da bo čas, ki prihaja, veliko
bolj ozaveščen.
Kot literarna kritičarka ste najtemeljitejša poznavalka književnih opusov
Borisa Pahorja, Alojza Rebule in Miroslava Košute. Če pustimo ob strani
pomen in vrednost njihovih del, kaj
vas je pri teh treh avtorjih s človeškega vidika očaralo oz. naredilo na vas
globok vtis?
Gre za tri povsem različne individuume: Boris Pahor je očarljiv zaradi svoje
16
mladostniške življenjske sile, ki mu ni
umanjkala, kljub vsemu hudemu, ki ga
je doživel in preživel. Njegov nasmeh,
njegova analiza dogodkov, njegova
duhovitost, njegov ognjeviti temperament so presenetljivi. Alojz Rebula je
bil moj profesor: dolgujem mu smisel
za jezik, za duhovnost, za kritično razmišljanje. Rebulo odlikujejo izjemna
dobrota, globina, življenjski stil, enormno znanje in istočasna preprostost,
ki so mi za vzor. Miroslav Košuta je
človek srca in temperamenta. Izjemen
pesnik, ki svojega duha ubeseduje
tako žlahtno kakor malokdo. V njem vidim srčnost, ki je neobičajna, in veliko
modrost, značilno za človeka, ki ve, kaj
je bolečina. In skupaj s soprogo Marto mi je poklonil svoje prijateljstvo, za
kar sem mu posebej hvaležna. Njuno
dojemanje skupnega življenja zame
predstavlja največ, kar lahko doživita
moški in ženska v ljubezenski zvezi.
Pri svojem profesorskem poklicu ste
v stalnem in neposrednem stiku z
mladimi. Kako oni doživljajo današnji čas, ki ga označuje čedalje težje
vstopanje v svet dela, še posebno z
diplomo iz humanističnih
ved v žepu? Kaj jim svetujete ob koncu študija?
Kateri koristen življenjski
nauk jim posredujete?
Navzlic vsemu, kar slišim o
mladih, da so popolnoma
apatični do vsega, je moja
izkušnja z njimi povsem
drugačna: v desetletju in
več, odkar sem prvič stopila
v predavalnico, sem se od
njih naučila veliko. Presenečajo me, ker imajo izjemno
kritičen pristop do stvari,
obenem pa znajo razumeti bistvo. S tistimi, ki so diplomirali in/ali magistrirali
pod mojim mentorstvom,
se je seveda vzpostavil bolj
ZKB intervista
La tecnica e la ricerca scientifica non
possono progredire senza una componente spirituale. L’idea può essere
una folgorazione, un attimo, tuttavia
sedersi e scrivere qualcosa di valido,
sempre che uno ne possegga le capacità, richiede tempo. Ovviamente per
realizzare una scoperta scientifica c’è
bisogno di intuito, suffragato dal sapere, di larghezza di spirito e del giusto
approccio. È ai grandi autori che rendiamo omaggio. Più è grande lo spirito
di un autore, più umile e approfondito
deve essere l’approccio alle sue opere.
La crisi dell’Occidente di cui siamo
testimoni ha fatto crollare molte convinzioni e cambiato le idee di molti.
Alcuni teorizzano che le crisi sono
anche momenti in cui è possibili realizzare grandi cambiamenti, magari
dei valori della società, di un sistema
economico o dello stile di vita della
popolazione. Si trova d’accordo con
questa affermazione? Crede che la
crisi riuscirà a cambiare le basi del nostro sistema sociale, magari nella direzione di una maggiore solidarietà?
Credo che ci troviamo al centro di grandi cambiamenti. La seconda metà del
secolo scorso ha stravolto la scala dei
valori e l’etica delle persone, facendoci
smarrire il senso delle idee e degli ideali. Il consumismo non può essere un
valore e la ricerca di un rinnovamento
dell’anima è l’unica speranza che ci
resta per sopravvivere come società,
perché la società non può fondarsi
solo sul valore del capitale. Stiamo tornando alla terra ed alle origini. I giovani tornano a valorizzare il patrimonio
culturale e spirituale adattandolo alla
modernità. Perciò sono fermamente
convinta che abbiamo di fronte un
tempo in cui saremo tutti molto più
consapevoli.
Nella sua qualità di critica letteraria lei è considerata la più profonda
conoscitrice dell’opera letteraria di
Boris Pahor, Alojz Rebula e Miroslav
Košuta. Se per un attimo dimentichiamo l’importanza e il valore delle loro opere, cosa la attira o magari
impressiona di questi tre autori dal
punto di vista umano?
Sono tre persone completamente diverse: Boris Pahor affascina per l’entusiasmo giovanile che non gli è mai
venuto meno nonostante tutto il male
che ha dovuto vivere e sopportare. Il
suo sorriso, la capacità di analisi, la sua
ironia e il suo temperamento focoso
continuano a sorprendere. Alojz Rebula è stato un mio docente: gli sono
debitrice per il senso della lingua, per
il senso critico e per la spiritualità.
Rebula è di carattere estremamente
buono, è una persona profonda di cui
ammiro lo stile di vita e il vasto sapere
che riesce a far convivere con l’umiltà.
Miroslav Košuta è una persona di buon
cuore e piena di temperamento. È un
poeta eccezionale capace di immortalare la propria anima come pochi sanno fare. In lui vedo una bontà fuori dal
comune e la saggezza di chi ha conosciuto il dolore. Oltretutto sono particolarmente grata a lui e a sua moglie
Marta per avermi fatto dono della loro
amicizia. Il modo in cui intendono la
vita di coppia è, a mio modo di vedere,
la massima espressione di un rapporto
amoroso tra un uomo e una donna.
Vračamo se k zemlji in
vračamo se k izvoru
Stiamo tornando alla
terra ed alle origini
A causa della sua professione di docente lei è a stretto e costante contatto con i giovani. Come vivono
secondo lei un tempo caratterizzato
dalla sempre maggiore difficoltà a
fare ingresso nel mondo del lavoro,
soprattutto se con in tasca una laurea
in una disciplina umanistica? Cosa
consiglia loro una volta terminati gli
studi? Quali sono gli insegnamenti
che cerca di trasmettere?
La mia esperienza con i giovani è completamente diversa da ciò che sento,
ossia che sarebbero apatici nei con-
17
ZKB intervju
tesen odnos, ki je v času prerastel v
medsebojno zaupanje in prijateljstvo.
Z nekaterimi med njimi tudi poklicno
sodelujem. Mladi imajo danes precej
jasne pojme o tem, kako si zamišljajo
svoje življenje. In tudi ko iščejo svoj
cilj, so pri tem samostojni, ne prestraši jih riziko. Nisem tako modra, da bi
lahko drugim dajala nasvete. Edino,
kar svojim študentom povem, je, da
bodo z znanjem lahko dosegli, kar želijo. In da ne smejo zatajiti same sebe.
Izbrali so študij, ki predstavlja tudi življenjsko izbiro, ki terja od njih stalno
izobraževanje. To je svojevrstni izziv.
Mislim, da cenijo predvsem to, da jih
spoštujem in da sem vedno poštena v
odnosu do njih.
Naš obmejni in čezmejni prostor je v
polpreteklosti doživel mnogo sprememb. Prisotnost v njem več narodnih istovetnosti, zgodovinskih spominov in kultur lahko vodi k dvigu
pregrad ali k dialogu in skupnemu
načrtovanju. Kako s tega vidika gledate na prihodnost tega ozemlja?
Katere korake bi po vašem mnenju
bilo potrebno storiti za izboljšanje
slovensko-italijanskih odnosov?
Prepričana sem, da smo na zelo dobri
poti medsebojnega dialoga. Menim
pa, da se med seboj premalo poznamo: Slovenija in Italija zelo malo vesta
druga o drugi, zato imamo kot slovenska narodna skupnost v Italiji posebno
nalogo, da zares zapolnimo to vrzel.
Mislim, da je prav to naše temeljno
poslanstvo. Zato bi si želela predvsem
vedno več poštenih in primerno izobraženih ljudi, ki bi načrtovali našo
prihodnost v to smer. Ni več čas za to,
da bi podpirali medsebojna deljenja,
da bi vsak gledal zgolj na svoj individualni interes. Kdor nekaj zna, temu je
treba dodeliti odgovornosti. Kdor pa
ni primeren za mesto, ki ga zaseda, naj
se umakne.
S kakšnimi projekti se ta čas ukvarjate?
Pravkar se je zaključila montaža televizijskega portreta Miroslava Košute, ki
ga je naročila RTV Slovenija. Še vedno
se ukvarjam s svojo največjo ljubeznijo, s Kosovelom, pa še s Šalamunom,
seveda s Pahorjem, v teh dneh je izšel
moj prispevek v slovensko-angleški
publikaciji o berlinski reviji Der Sturm
in slovenski historični avantgardi,
ukvarjam se s Trstom v umetnosti in
literaturi. Veliko je vsega, za kar sem
seveda zelo vesela in hvaležna.
Intervju nastaja ob vstopu v novo
leto. Kaj bi ob tej priložnosti voščili
ali povedali našim bralcem?
Zelo ste me počastili z Vašim vabilom
za ta razgovor, ker me na (takrat nabrežinsko) banko veže predvsem spomin
na mojega tati, ki je bil pred desetletji tudi član odbora. Vsem voščim, naj
novo leto predstavlja sončen prehod v
novo dobo!
Intervjuval je Matej Caharija
18
ZKB intervista
fronti di tutto. Nei dieci e più anni che
ho trascorso in aula ho imparato molto da loro. Rimango sempre stupita
dall’approccio estremamente critico
che hanno verso le cose, pur mantenendo la capacità di comprenderne
l’essenza. Ovviamente ho avuto rapporti più stretti con gli studenti di cui
sono stata anche relatrice. Tali rapporti
si sono col tempo tramutati in fiducia
reciproca e amicizia. Con alcuni di essi
mantengo una collaborazione professionale. I giovani oggi hanno le idee
abbastanza chiare sul proprio futuro.
Nell’inseguire il proprio obiettivo sono
indipendenti e sono disposti a rischiare. Non sono così saggia da poter dispensare consigli. L’unica cosa che dico
ai miei studenti è che solo attraverso il
sapere potranno ottenere ciò che desiderano e che non devono rinnegare
la propria natura. La scelta della facoltà
è una scelta di vita che esige uno studio costante ed al contempo una sfida
particolare. Credo che di me apprezzino soprattutto il fatto che sono sempre onesta nei loro confronti.
Negli ultimi decenni l’area transfrontaliera in cui viviamo è stata oggetto
di molti cambiamenti. La presenza
all’interno di esso di vari gruppi etnici e delle relative memorie storiche e
culture può portare all’innalzamento
di nuove barriere, o magari al dialogo ed alla pianificazione comune.
Come guarda al futuro di queste terre alla luce di queste considerazioni?
Quali passi andrebbero compiuti per
migliorare i rapporti tra italiani e sloveni?
Credo che il dialogo abbia raggiunto
un buon livello. Nonostante ciò resto
convinta che ci conosciamo troppo
poco. La Slovenia e l’Italia sanno pochissimo l’una dell’altra, perciò come
appartenenti alla minoranza slovena
in Italia abbiamo il compito speciale di
riempire questo vuoto. Penso che que-
sta sia la nostra principale missione.
Perciò vorrei che sempre più persone
oneste ed adeguatamente istruite pianificassero un futuro in questo senso. È
finito il tempo di sostenere le divisioni
interne e di guardare solo al proprio
interesse. Chi possiede le competenze deve essere responsabilizzato. Chi
invece non è all’altezza del posto che
ricopre deve farsi da parte.
Quali sono i suoi attuali progetti?
Da poco abbiamo concluso il montaggio dello speciale televisivo sul poeta
Miroslav Košuta commissionatoci dalla televisione nazionale slovena RTV
Slovenija. Continuo a dedicarmi ai miei
più grandi amori, Kosovel, Šalamun e
ovviamente Pahor. Proprio in questi
giorni è uscito un mio articolo sulla
rivista berlinese Der Sturm e sull’avanguardia storica slovena in una pubblicazione sloveno-inglese. Inoltre studio
la figura di Trieste nell’arte e nella letteratura. Il lavoro non mi manca e ne
sono felice, oltre che grata.
Questa intervista è stata realizzata
all’inizio dell’anno. Cosa augura e desidera comunicare ai nostri lettori?
Sono onorata di questa intervista, perché sono legata alla Banca (nello specifico a quella di Aurisina) dal ricordo
di mio padre, che alcuni decenni fa sedeva nel suo Consiglio di Amministrazione. Auguro a tutti che il nuovo anno
coincida con una luminosa entrata in
un nuovo e felice periodo di vita!
Slovenija in Italija zelo
malo vesta druga o
drugi
La Slovenia e l’Italia
sanno pochissimo
l’una dell’altra
Intervista di Matej Caharija
19
ZKB druœtva in skupine
Godbeno društvo Prosek
Ko je Godbeno društvo Prosek (GDP)
pred osmimi leti praznovalo svojih
sto let, je izdalo priložnostno brošuro. Nič nenavadnega. Veliko društev
se ob visokem jubileju odloči, da svojo zgodovino zajame v knjigo. Kar pa
preseneča pri listanju proseške brošure je zajetna zaloga fotografij, na
katerih se godbeniki smejejo.
Očitno se te godbe drži dobra
volja vse od takrat, ko je bila ustanovljena. Teklo je leto 1904 in domačin
Dragotin Starc, ki je v vasi že slovel po
svoji vnemi, si je zamislil, da bi lahko
tudi na Proseku in Kontovelu imeli
godbo. Navdih je dobil po tem, ko je
med sprehajanjem po Trstu spremljal
mimohod neke godbe. Zato se je
zagnano lotil uresničitve svoje želje,
tako kot je petnajst let poprej uspešno zagrizel v načrt za ustanovitev
pevskega društva Danica na Kontovelu. Na prelomu med 19. in 20. sto-
20
letjem so pač v vaseh na slikovitem
obronku med Barkovljami in Krasom
kulturna, glasbena in dramska društva rasla kot gobe po dežju.
Pri tem razmahu kulturne dejavnosti je Dragotin Starc imel veliko
zaslug. Proseškim godbenikom je
predsedoval kar 23 let. Pri tem mu
gre šteti v čast, da je godbo spet postavil na noge, potem ko je zaradi
prve svetovne vojne mnogo godbenikov moralo na fronto.
Tudi drugi svetovni spopad je za
nekaj let utišal proseške glasbenike.
Ko pa se je tudi ta nesrečna stran
zgodovine obrnila, so na Proseku
končno lahko spet zaigrali. In odtlej
niso nikoli nehali. Izmenjevali so se
društveni predsedniki in dirigenti,
iz leta v leto pa se je godba vrasla v
dušo Kontovelcev in Prosečanov.
GDP je od konca druge svetovne
vojne zbralo že nešteto nastopov, saj
spremlja mnogo vaških prireditev ter
letno pripravi božični in spomladanski koncert. A nastopi se vrstijo tudi
daleč od Proseka, včasih zelo daleč.
Proseški godbeniki so namreč zaigrali že marsikje v Italiji in tudi ponekod
v Evropi, na primer tudi sredi Prage
ali v Schönbrunnu.
»Zadnja leta veliko skrbimo za
kvaliteto,« pravi Marko Rupel, ki je v
devetdesetih letih predsedoval proseški godbi, njej pa je kljub delovnim
in družinskim obveznostim še danes
zvest. Po Ruplovih besedah šteje
godba v tem trenutku 42 članov. Iz
leta v leto se zasedba napaja z mladimi godbeniki, ki se potrebnega znanja priučijo v glasbeni šoli. To letos
obiskuje 36 gojencev, kar je jamstvo,
da se proseški godbi za svojo bodočnost ni treba bati.
ZKB società e gruppi
Complesso bandistico di Prosecco
Otto anni fa, in occasione delle celebrazioni del proprio centenario, il
Complesso bandistico di Prosecco
(Godbeno društvo Prosek, GDP) pubblicò una brochure commemorativa.
Fin qui niente di strano. Molte associazioni decidono infatti di realizzare
pubblicazioni celebrative di anniversari particolarmente significativi. Tuttavia la brochure del complesso di
Prosecco contiene una moltitudine
di fotografie che ritraggono i bandisti in atteggiamento divertito.
Evidentemente nella banda il
buon umore non latita sin dal tempo in cui è stata fondata, ossia nel
1904, quando Dragotin Starc, abitante particolarmente attivo di Prosecco, pensò che fosse giunto il tempo
che Prosecco e Contovello avessero
un proprio complesso. Lo spunto gli
venne da una passeggiata per le vie
di Trieste durante la quale assistette
al passaggio di una banda. Fu così
che si mise d’impegno per realizzare
il proprio desiderio, simile a quello
che quindici anni prima aveva portato alla creazione del Circolo culturale ricreativo sloveno Danica di
Contovello. Il passaggio dal XIX al
XX secolo fu infatti caratterizzato dal
fiorire di numerosi circoli musicali e
drammatici sul pittoresco lembo di
terra esteso tra Barcola ed il Carso.
Dragotin Starc fu uno dei principali artefici di questa fioritura presiedendo il Complesso bandistico di
Prosecco per 23 anni. Il suo merito
principale fu quello di riformare il
complesso dopo che molti bandisti
vennero spediti sui vari fronti della
prima guerra mondiale.
Anche il secondo conflitto mondiale silenziò i musicisti di Prosecco
per alcuni anni. Quando finalmente
si potè voltare anche questa tragica
pagina della storia, a Prosecco tornò
nuovamente la musica che da allora
non ha mai smesso di suonare. Da
allora iniziarono a susseguirsi presidenti e direttori di banda e tra gli
abitanti di Contovello e Prosecco
crebbe di anno in anno la passione
per quest’arte.
Le esibizioni tenute dal Complesso bandistico di Prosecco dalla fine
della seconda guerra mondiale non
si contano più. Oltre ad accompagnare le molte iniziative che vengono realizzate in paese, la banda organizza ogni anno il concerto di Natale e quello primaverile. A questi si
aggiungono le numerose esibizioni
tenute lontano da Prosecco, spesso
molto lontano. I bandisti di Prosecco hanno infatti suonato in moltissime località italiane ed europee, ad
esempio nel centro di Praga e nel
castello austriaco di Schönbrunn.
“Negli ultimi anni poniamo l’accento sulla qualità,” afferma Marko
GDP je leta 1904
ustanovil Dragotin
Starc
Il GDP è stato fondato
nel 1904 da Dragotin
Starc
21
ZKB druœtva in skupine
Dva prizora iz nastopov proseških
godbenikov
Due momenti di esibizioni dei
musicisti di Prosecco
Na Krasu pač želja po nastopanju
za godbo nikoli ne usahne. Za GDP
nastopajo Prosečani in Kontovelci,
a tudi prebivalci drugih kraških vasi.
Konkurenca z nabrežinsko in trebensko godbo seveda obstaja, a te tri
godbe si (vsaj zaenkrat) ne (pretirano) stopajo na prste.
Proseško godbo danes vodi Sežančan Ivo Bašič, ki svoje godbenike
uspešno pripravlja na zahtevne nastope. Eden takih je bil na primer lanski nastop na mednarodnem festivalu med Riminijem in San Marinom
ali težko ponovljivi koncert skupaj z
ansamblom Štajerskih 7.
Po besedah Marka Rupla pa se
bodo ti prestižni nastopi še nadaljevali. Tudi poti v tujino bo najbrž še
veliko. »Povabiš nekoga iz Bologne k
sebi in potem je zelo možno, da še ti
dobiš vabilo v Bologno,« je razložil in
potem mimogrede omenil Norveško.
Gredo godbeniki (spet) na sever?
Peter Verč
TERANUM
V drugi polovici decembra je v tržaški galeriji Tergesteo na Borznem trgu potekalo srečanje pod
geslom Teranum e i vini rossi del Carso (Teranum in rdeča kraška vina), na katerem so se
zbrali naši kraški vinarji in vinogradniki, ki proizvajajo teran. Pobuda, ki jo prireja Konzorcij za
zaščito kraških in briških vin (Consorzio Tutela
Vini Collio e Carso), je potekala že petič zapored,
svoje pokroviteljstvo pa je pobudi Zadružna kraška banka poklonila že tretjič. Prostori galerije
Tergesteo, v katerih je potekala pobuda, so eni
najlepših in najbolj sugestivnih v tržaškem mestnem središču, kar je še dodatno prispevalo k
dobremu uspehu srečanja. Ljubitelji te posebne
vrste rdečega vina so v treh dneh, v katerih je
potekala pobuda, imeli možnost degustirati in
nakupiti izdelke različnih proizvajalcev.
22
ZKB società e gruppi
Rupel che negli anni Novanta ha
ricoperto il ruolo di presidente del
Complesso bandistico di Prosecco,
a cui continua ad essere fedele nonostante i molti impegni di carattere
professionale e privato. Marko Rupel
ci spiega che la banda è oggi composta da 42 membri. Di anno in anno
il complesso si arricchisce di nuovi
giovani musicisti che acquisiscono
le conoscenze necessarie nella locale scuola di musica. Quest’anno la
scuola conta 36 alunni che sono la
garanzia per il futuro del Complesso
bandistico di Prosecco.
Evidentemente sul Carso il desiderio di suonare in una banda non
si spegne. Del Complesso bandistico di Prosecco fanno parte persone
di Prosecco e Contovello, ma anche
individui provenienti da altri borghi
del Carso. La concorrenza con le
bande di Aurisina e Trebiciano si fa
sentire, tuttavia (almeno per il mo-
mento) le tre bande non si pestano
i piedi.
Oggi il Complesso bandistico di
Prosecco è diretto da Ivo Bašič di
Sesana, abile nel preparare i propri
musicisti anche per le esibizioni più
complesse. Una di queste è stata
senza ombra di dubbio la partecipazione alla passata edizione del Festival bandistico internazionale di Rimini e San Marino, oltre al difficilmente
ripetibile concerto tenuto assieme
all’ansamble sloveno Štajerskih 7.
Secondo Marko Rupel le esibizioni
di prestigio saranno sempre più numerose, come pure i viaggi all’estero.
“Se inviti qualcuno di Bologna a farti
visita, c’è una notevole probabilità che
la persona ricambi l’invito,” spiega accennando fugacemente la Norvegia.
Forse i bandisti vanno (nuovamente)
in visita al Nord?
Peter Verč
Tudi poti v tujino bo
najbrž še veliko
Numerosi saranno
ancora i viaggi
all’estero
TERANUM
Nella seconda metà del mese di dicembre si è
tenuto presso la galleria Tergesteo, che affaccia
su Piazza della Borsa, un evento dal titolo Teranum e i vini rossi del Carso a cui hanno partecipato i viticoltori e vinificatori del Carso che producono il terrano. L’evento, organizzato dal Consorzio Tutela Vini Collio e Carso, è ormai giunto
alla quinta edizione. La Banca di Credito Cooperativo del Carso è sponsor dell’evento per il terzo
anno consecutivo. Gli spazi della galleria Tergesteo che hanno ospitato l’evento sono tra i più
affascinanti e suggestivi del centro di Trieste, il
che ha ulteriormente contribuito al successo
dell’iniziativa. Nei tre giorni in cui si è svolta
l’evento gli amanti di questa particolare varietà
di vino rosso hanno avuto la possibilità di degustare e acquistare i prodotti di una serie di vitivinicoltori.
23
ZKB kraji
Nabrežina
Ribištvo, čupe, lov na tune, poljedelstvo, kamnarstvo … Vse to so
besede s katerimi je tesno povezana
Nabrežina. Prav omenjene dejavnosti
so namreč kraj, ki se v italijanščini imenuje Aurisina, skozi zgodovino močno
zaznamovale, predvsem slednja, kamnarstvo, pa je sloves kraja ponesla v
širni svet.
Naselje Nabrežina leži na vrhu
obalnih klifov ob Tržaškem zalivu in
spada v dvojezično občino Devin-Nabrežina. Geografsko se razteza vzdolž
lokalne ceste in železnice Trst-Tržič in
je razdeljena v štiri enote: NabrežinaPostaja, Nabrežina-Kamnolomi in Nabrežina-Center, k tem pa prištevamo
tudi razmeroma samostojno naselitveno območje Križ. Strmo območje,
ki se z obalnih klifov spušča proti obali, domačini imenujejo Breg.
Stari del vasi se nahaja v severovzhodnem delu centra. Sestavljajo
ga ohranjeni in obnovljeni objekti z
značilno kraško arhitekturo, v kateri se
zrcali pečat posameznih zgodovinskih
obdobij naselja. Na osrednjem trgu
stoji cerkev sv. Roka, zavetnika kraja,
kateremu je vsako leto v avgustu posvečeno tradicionalno praznovanje. V
središču kraja se nahaja tudi spomenik padlim v drugi svetovni vojni.
Nabrežina predstavlja izhodišče
za številne učne in naravoslovne poti:
Učno pot Nabrežina, Ribiško in Kugyjevo pot. Prav tako je naselje središče pestrega kulturnega dogajanja, v
njem delujejo številna društva, mesto
pa je tudi rojstni kraj pesnika Iga Grudna, ki je podobo Nabrežine in njen
utrip zajel v mnogotere stihe svojih
pesmi. Njegova rojstna hiša se nahaja
južno od glavnega trga, pred njo stoji
pesnikov kip.
Da je bila Nabrežina poseljena že
v prazgodovini, dokazujejo številne
24
arheološke najdbe v bližini naselja,
prve pisne omembe kraja pa so iz
leta 1308.
Prebivalci so se skozi stoletja preživljali predvsem s poljedelstvom in ribištvom. Pri slednjem je posebej izstopal
zlasti lov na tune, ki so jih Nabrežinci
lovili ponoči z navadnimi mrežami in
podnevi na tipičen slovenski način, s
potegovanjem velike obkroževalne
mreže in zajetih tun na breg. V povezavi z ribolovom velja omeniti tudi t.i.
čupe, iz enega samega velikega hloda
iztesana primitivna plovila, ki veljajo
za prva slovenska plovila in so jih ribiči
vse od poselitve območja v 8. stoletju
uporabljali za lovljenje ob obali.
Še danes živa kamninarska in kamnoseška dejavnost v Nabrežini sega
že v čase rimske dobe, ko so nabrežinski kamnolomi predstavljali vir materiala za izgradnjo Ogleja, Trsta in Čedada. Najpomembnejšo vlogo (pa) je
nabrežinski kamen prevzel ob dograditvi južne železnice Dunaj-Trst, leta
1857, ko ga je takratno cesarstvo začelo izvažati po manjših in večjih mestih.
Vzpon kamnarstva v svojem članku
Nabrežinski predvojni zlati sen slikovito
opiše tudi Matej Caharija: »Najprej je
apnenec krasil stavbe bližnjega mesta. V Trstu naletimo, ali bolje stopimo
nanj v skoraj vsaki hiši. Milim kupolam
srbske pravoslavne cerkve daje pravo
mogočnost. S sivo-belimi neoporečnimi fasadami središčnih bančnih palač
in zavarovalniških družb nudi strankam potrebno zaupanje teh ustanov.
Z ostrinami evangeličanske cerkve
razbija uradniško in dolgočasno pravokotno perspektivo terezijanske četrti. Kaj kmalu pa je začel lepšati številne
dunajske palače in cesarjeve dvorce,
operno hišo v Gradcu ter budimpeški
parlament, ki se zrcali v Donavi. Tam,
kjer se Soča utaplja v nižino, pa je ka-
ZKB luoghi
Aurisina
La pesca, soprattutto quella del tonno,
le čupe (imbarcazioni tipiche della costa
triestina ed istriana dalla forma stretta
e allungata), l’agricoltura, l’estrazione
e la lavorazione della pietra … Sono
queste le parole che richiamano alla
mente il borgo di Aurisina e che lungo
tutta la sua storia hanno fortemente
caratterizzato la località che in sloveno viene detta Nabrežina. Soprattutto
l’attività estrattiva e di lavorazione della pietra ha portato il nome Aurisina in
tutto il mondo.
L’abitato di Aurisina si trova sopra le
falesie che cingono il Golfo di Trieste e
fa parte del comune bilingue di Duino
Aurisina. Geograficamente si estende
lungo la strada statale e la ferrovia che
collegano Trieste a Monfalcone, mentre
dal punto di vista dell’organizzazione
urbanistica si divide in quattro abitati:
Aurisina Stazione, Aurisina Cave e Aurisina Centro, alle quali bisogna aggiungere l’abitato di Aurisina Santa Croce,
localizzato in posizione leggermente
distaccata. Vi sono poi le superfici quasi
a picco che scendono fino al mare e che
gli abitanti del luogo chiamano Breg.
Il nucleo storico del borgo occupa la porzione dell’abitato di Aurisina
Centro che si estende verso nord-est.
Esso è composto da edifici originali o
ristrutturati, caratteristici esempi di
architettura carsica, sui quali sono visibili i segni dei vari periodi storici in
cui si è sviluppato il borgo. Sulla piazza
centrale si erge la chiesa di San Rocco,
patrono di Aurisina, in onore del quale
in agosto viene organizzata l’annuale
festa paesana. Al centro dell’abitato vi
è inoltre un monumento che celebra i
caduti della seconda guerra mondiale.
Aurisina è il punto di partenza di
molti sentieri pedagogici e naturalistici. Tra gli altri vanno citati il Sentiero
Aurisina, il Sentiero dei pescatori e il
Sentiero Kugy. Il
borgo è inoltre un
vivace centro culturale in cui opera
una moltitudine
di
associazioni
ed è noto come
luogo natio del
poeta sloveno Igo
Gruden, che nei
versi delle proprie
poesie ha immortalato a imperitura memoria l’immagine e la vita di Aurisina. La sua casa
natia si trova a sud rispetto alla piazza
principale ed è riconoscibile dal busto
dello scrittore all’entrata.
Che Aurisina fosse abitata già in
epoca preistorica è testimoniato dai
numerosi ritrovamenti archeologici effettuati nelle vicinanze dell’abitato. Le
prime testimonianze scritte risalgono
invece al 1308.
Durante i secoli gli abitanti del luogo hanno vissuto soprattutto di agricoltura e di pesca. Particolare rilievo
storico viene dato soprattutto alla pesca del tonno, pescato dagli abitanti di
Aurisina di notte con normali reti e di
giorno con la tipica tecnica slovena, ossia trainando una grande rete circolare
direttamente dalla spiaggia. Restando
sempre in tema di pesca vanno certamente menzionate anche le cosiddette čupe, barche primitive ottenute
dalla lavorazione di un unico tronco
d’albero che sono il primo esempio di
imbarcazione slovena. Esse vennero
utilizzate dai pescatori per le battute di
pesca sin dall’VIII secolo, quando l’area
venne colonizzata stabilmente.
L’ancor oggi vivace attività di estrazione e lavorazione della pietra di Aurisina trae le proprie origini in epoca
romana, quando le locali cave forni-
Kulturna pobuda na vaškem trgu,
v ozadju cerkev sv. Roka
Manifestazione culturale nella
piazza paesana, sullo sfondo la
chiesa di San Rocco
Prebivalci Nabrežine
so se skozi stoletja
preživljali s
poljedelstvom in
ribištvom
Durante i secoli gli
abitanti del luogo
hanno vissuto di
agricoltura e di pesca
25
ZKB kraji
men ustvaril največji enolični kamniti
most na svetu. Iz tržaškega pristana so
parniki izvažali kamen v Egipt.«
Sloves in pomembnost nabrežinskih kamnolomov sta v času največjega razcveta za kraj pomenila velik kulturni in gospodarski napredek, ki sta s
seboj prinesla tudi veliko denarja.
Prav zaradi tega je bila na pobudo nekaterih podjetnih Nabrežincev
in prišlekov leta 1888 v kraju ustanovljena posojilnica, prva na Krasu,
tretja na Primorskem. Imenovala se
je Hranilno in posojilno društvo v Nabrežini. Tik pred prvo svetovno vojno
je bila na pobudo takratnega župnika
Jožefa Vodopivca v Nabrežini ustanovljen še en kreditni zavod – Ljudska
hranilnica in posojilnica. V poslovanje
obeh pa je kaj kmalu posegla vojna
vihra prve svetovne vojne. Leta 1929
sta se posojilnici pod pritiskom fašistične oblasti, skupaj s posojilnicama
v Devinu in Šempolaju, združili v Cassa rurale di prestiti di Aurisina – Società
cooperativa in nome collettivo. A tudi
tu je poslovanje kmalu zaznamovala
vojna – druga svetovna. Dejavnost v
nabrežinski posojilnici se je ponovno okrepila leta 1951. Na začetku
sedemdesetih je vodstvo posojilnice
pričelo resno razmišljati o spojitvi z
Spomenik padlim, za njim
nabrežinska podružnica ZKB
Il monumento ai caduti, in
secondo piano la filiale
ZKB di Aurisina
26
opensko, vendar do dejanske spojitve v tistem času ni prišlo. Ponovno se
je ugodna priložnost za združevanje
bank pojavila v devetdesetih letih, ko
se je uresničila tudi težnja po spojitvi
nabrežinske in openske hranilnice.
Leta 1994 je z združitvijo tako nastala
Zadružna kraška banka s sedežem na
Opčinah in podružnicami v Nabrežini, Sesljanu in Trstu.
Nabrežinska poslovalnica Zadružne kraške banke, ki jo danes vodi
Mariano Juan Brecelj, tako v letu 2012
praznuje 124 let obstoja. Obiščete jo
lahko na Trgu sv. Roka 106, v samem
središču naselja. Njena vrata so odprta od ponedeljka do petka od 8.20 do
13. 20 v dopoldanskem in od 14.35 do
16.05 v popoldanskem času.
Tjaša Komac
Viri:
Več avtorjev (ur. Vera Tuta): Nabrežina
skozi stoletja (zbornik člankov); SKD
Igo Gruden, Nabrežina 2006 (druga,
dopolnjena izdaja)
http://sl.wikipedia.org/wiki/Nabrežina
ZKB luoghi
rono il materiale per la costruzione di
Aquileia, Trieste e Cividale del Friuli. La
pietra di Aurisina ha beneficiato però
soprattutto della costruzione della ferrovia meridionale Vienna-Trieste nel
1857, a seguito della quale iniziò ad essere esportata in tutte le città dell’Impero austriaco. Nel proprio articolo
Nabrežinski predvojni zlati sen (Il sogno
dorato della Aurisina antebellica) Matej Caharija descrive l’affermazione
della pietra di Aurisina con le seguenti
enfatiche parole: »Dapprima il calcare ornava gli edifici della vicina città.
A Trieste lo incrociamo o calpestiamo quasi in ogni edificio. Esso dona
alle affascinanti cupole della chiesa
serbo-ortodossa un senso di autentica magnificenza. Dalle immacolate
facciate grigio candido dei palazzi del
centro instilla nei clienti la fiducia nelle
banche e nelle compagnie assicurative. Le guglie della chiesa anglicana
rompono la prospettiva rettangolare
e monotona degli uffici del Borgo teresiano. Di lì a poco iniziò ad abbellire
i numerosi palazzi viennesi, le corti imperiali, il palazzo dell’opera di Graz e il
parlamento ungherese che si specchia
nel Danubio a Budapest. Nel luogo in
cui l’Isonzo si abbandona alla pianura,
esso ha dato origine al ponte ad arcata
unica in pietra tagliata più grande del
mondo. Infine i piroscafi che partivano
dal porto di Trieste esportavano tale
pietra sino in Egitto.«
La fama e l’importanza delle cave
di Aurisina nel periodo della loro massima crescita coincisero con una forte
crescita culturale ed economica per la
località, il che a sua volta coincise con
un generale arricchimento.
Fu per questo che su iniziativa di
alcuni imprenditori locali e di altri insediatisi ad Aurisina nel 1888 venne
fondata la terza Cassa di Risparmio del
Litorale, chiamata Compagnia di risparmio e prestito a Nabresina. Poco prima
dello scoppio della Prima guerra mondiale, su iniziativa dell’allora parroco
Jožef Vodopivec, ad Aurisina venne
fondato un secondo istituto di credito, la Ljudska hranilnica in posojilnica
(Cassa di credito e risparmio popolare). L’attività di entrambe venne presto sconvolta dalla guerra. Nel 1929
entrambe le case di risparmio, sotto la
pressione delle autorità fasciste, si fusero con le omologhe di Duino e San
Pelagio creando la Cassa rurale di prestiti di Aurisina – Sociata cooperativa in
nome collettivo. Tuttavia la sua attività
venne sconquassata da un nuovo conflitto mondiale. L’attività della Cassa
di risparmio di Aurisina riprese vigore
nel 1951. All’inizio degli anni Settanta i
vertici dell’istituto di credito iniziarono
a prendere in seria considerazione la
fusione con la Cassa rurale ed artigiana
di Opicina, tuttavia tali ipotesi non si
concretizzarono. Una nuova e conveniente opportunità di fondere le due
banche si presentò negli anni Novanta.
Gli intenti di fusione degli istituti di Aurisina e Opicina trovarono finalmente
concretamento. Fu così che nel 1994
nacque la Banca di Credito Cooperativo del Carso con sede a Opicina e filiali
ad Aurisina, Sistiana e Trieste.
Quest’anno nella filiale di Aurisina,
oggi diretta da Mariano Juan Brecelj, si
festeggiano i 124 anni di esistenza della locale banca. I suoi uffici si affacciano
su Piazza San Rocco al civico 106, nel
centro dell’abitato. La filiale opera dal
lunedì al venerdì con orario mattutino
8.20-13.20 e pomeridiano 14.35-16.05.
Leta 1888 je bila v
Nabrežini
ustanovljena
posojilnica, prva na
Krasu
Nel 1888 venne
fondata ad Aurisuna
la Cassa del Risparmio,
la prima sul Carso
Tjaša Komac
Fonti:
Autori vari (a cura di Vera Tuta):
Nabrežina skozi stoletja (collezione di
articoli); SKD Igo Gruden, Nabrežina
2006 (seconda edizione integrata)
http://sl.wikipedia.org/wiki/Nabrežina
27
ZKB revija Kras
Vrtnice na krasu
Prva mednarodno registrirana
slovenska vrtnica Prešeren, ki
jo je vzgojil avtor tega sestavka
akad. prof. dr. Matjaž Kmecl
La prima varietà slovena di rosa
registrata a livello internazionale,
la Prešeren, selezionata
dall’autore del presente
articolo prof. Matjaž Kmecl
Po kraških gmajnah raste kak ducat
različnih šipkov, naravnih vrtnic. Na
prvi pogled jih niti ni mogoče vseh
med seboj razlikovati, so pa s svojo
pogostnostjo zagotovo znamenje
njihovega zadovoljstva s Krasom:
sami se zasejejo celo med surovim
kamenjem, globoko ženejo korenine, da tudi v največji suši ne trpijo
žeje, sonce imajo radi in celo veter
jim dene dobro, ker odganja bolezni in zajedavce.
Če imajo že šipki tako radi ta svet,
velja to tudi za vrtnice, ki so v tisočletjih iz njih nastale – malo s človekovo
pomočjo, malo pa kar po naravi. Sicer redke naravne mutante/spremenjenke so začeli že pred tisočletji odbirati, razmnoževati in križati – Kitajci
so menda že pred 5000 leti odkrili in
namnožili polnocvetne vrtnice. Vrtnična kultura pa se je potem (in že
tudi prej) nezaustavljivo širila proti
Evropi; rastlini in njenim cvetovom
28
so pripisovali zmeraj nove simbolne
pomene. Znašla se je v Semiramidinih vrtovih, na slikarijah v Knososu,
se ob pomoči pridnih meniških rok
naselila v srednjeveških evropskih
samostanih, kjer je še posebej znana postala tako imenovana 'apotekarska roža' oziroma galski šipek, se
povzpela na zastave in v grbe (znana je angleška poznosrednjeveška
vojna med rdečo in belo rožo ali pa
pri nas kot cvet v novogoriškem mestnem grbu in še kje). Ko so ustanavljali Društvo slovenskih ljubiteljev
vrtnic (vrtničarjev), so se spomnili,
da je vrtnica bržkone prva kulturna
rastlina, ki je bila zapisana v kakšnem
našem starem rokopisu: v tako imenovanem 'auersperškem fragmentu'
iz 15. stoletja se namreč bere verz
'rasti in ljubi me moja ljuba gartroža
rumena' – izbrali so si ga za geslo na
svoji spletni strani.
Z vse večjo priljubljenostjo je začela postajati tudi zanimiv trgovski
predmet; sodobne velike vrtničarske
firme razmnožijo in tudi prodajo po
več milijonov vrtnic letno. Seveda pa
morajo kar naprej skrbeti za novosti;
tudi sajenje vrtnic pozna obdobja
različnih mod – tako je mogoče danes na svetovnem tržišču pridobiti
tudi 40.000 in več različnih sort; že
kar po medmrežju se jih da naročiti
po nekaj sto ali celo tisoč. Vrtnica je
pač ob vsej svoji skromnosti in cvetni
razkošnosti zelo 'nadarjena' za različna križanja – že med šipki (v naravi jih
raste blizu 200 vrst, predvsem v vzhodni Aziji), še bolj med 'vrtnimi' sortami. In tako obstaja v najrazličnejših
oblikah in velikostih: od popenjavk,
ki zrastejo celo čez 20 metrov visoko, do nekaj centimetrskih pritlikavk
v lončkih, ki so zvečine cvetličarsko
potrošno blago, kar pomeni, da jih
ZKB rivista Kras
Le rose del carso
La landa carsica è l’habitat privilegiato di una dozzina di rosacee o rose
selvatiche. Difficili da distinguere a
prima vista l’una dall’altra, la loro numerosità è una chiara prova del fatto
che gradiscono il Carso: le rosacee
crescono tra le rocce più appuntite,
dove affondano le proprie radici in
profondità per non soffrire la sete
nemmeno nei periodi di maggiore
siccità. Inoltre la rosa selvatica ama il
sole e non disdegna neppure il vento
che scaccia le malattie ed i parassiti.
Se per le rose selvatiche vale l'affermazione che amano particolarmente
questo mondo, lo stesso si può dire per
le varietà coltivate, selezionate nel corso dei millenni dall'uomo o diversificatesi spontaneamente. All'incirca 5000
anni fa le rare varietà mutate naturalmente furono selezionate, riprodotte
e incrociate dai cinesi per ottenere ed
iniziare a coltivare rosacee ornamentali. Fu allora (ma anche prima) che nella
sua irrefrenabile diffusione la coltura
delle rosa raggiunse l'Europa. Le rose
ed i loro fiori iniziarono così ad acquisire sempre nuovi significati simbolici e
si ritrovarono così nei giardini pensili di
Seramide a Babilonia e sui bassorilievi
di Cnosso. Grazie alle sapienti mani
dei monaci le rosacee colonizzarono i
monasteri di tutta l'Europa medievale.
In questo periodo divenne particolarmente famosa la “rosa del farmacista”
o rosa gallica, che venne raffigurata sui
vessilli e sulle insegne (celebri rimangono la battaglia tardo medievale in
cui si fronteggiavano eserciti sui cui
vessilli campeggiavano rispettivamente una rosa rossa e una bianca e in luoghi più vicini a noi lo stemma della città di Nova Gorica). Quando venne fondata l’Associazione dei rosaisti sloveni
(Društvo slovenskih ljubiteljev vrtnic) i
suoi promotori, che avevano ben presente come la rosa fosse stata con tutta probabilità la prima coltura floricola
in assoluto, scelsero come motto per
il proprio sito un verso del cosiddetto
“Frammento di Auersperg”, manoscritto del XV secolo che recita “rasti in ljubi
me moja ljuba gartroža rumena” (cresci
ed amami, o mia diletta rosa gialla).
A causa della sua crescente affermazione la rosa divenne appetibile
anche a fini commerciali. Oggi i giganti della floristica coltivano e vendono
milioni di rose l’anno con un occhio
all’innovazione, perché anche la coltura della rosa è soggetta alla moda del
momento. È così che siamo giunti alle
oltre 40.000 varietà presenti sul mercato mondiale (per ordinarne qualche
centinaio o addirittura migliaio basta
visitare la rete). Ciò è dovuto alla natura
poco esigente della rosa che, unito alla
magnificenza della sua infiorescenza,
la rende particolarmente “predisposta”
agli incroci. Tale discorso vale sia per le
rose selvatiche (presenti in natura in
circa 200 varietà, distribuite soprattutto nell’Asia orientale), che per le varietà
“da giardino”. Esistono rose dalle forme
e dimensioni più disparate: dalle varietà rampicanti che possono raggiungere i 20 metri di altezza alle varietà nane
di pochi centimetri che crescono nei
vasetti e che sono le più commerciate
dai fiorai, visto che la maggior parte dei
fiori invasati viene gettato dagli acquirenti una volta sfiorito per acquistarne
di nuovi – i floristi dedicano perciò a
queste varietà una cura particolare. Gli
ibridatori della celebre azienda Poulsen roser, che annualmente coltivano
e vendono alcune decine di milioni di
rose, creano ogni anno qualche nuova
varietà. Ci sono poi le varietà a fiore
grande, a mazzetti, cespugliose, oltre
ai cultivar da taglio, dal gambo lungo
Vrtnica je začela
postajati tudi zanimiv
trgovski predmet
La rosa è diventata
appettibile anche a
fini commerciali
29
ZKB revija Kras
Vrtnica Katarina, ki jo je
selekcioniral znani slovenski
vrtni@ar Simon Škorjanec
La rosa Katarina, nata dal celebre
rosaista sloveno Simon Škorjanec
30
kot večino lončnic kupci po odcvetenju zavržejo in preprosto kupijo nove
– poklicni vrtničarji se jim prav zato
posvečajo s posebno vnemo. Znamenito dansko vrtničarsko podjetje
Poulsen jih vsako leto nakriža kar nekaj novih sort, razmnoži in proda pa
jih po nekaj deset milijonov. Potem
so tu mnogocvetne, velikocvetne,
grmaste in take za rezanje: s posebno dolgimi, čim manj trnatimi 'peclji',
zraven pa s cvetovi, ki zdržijo v vazi
po deset in več dni. Barva, oblika in
vonljivost cvetov pa so sploh najbolj
popularne lastnosti vrtničnih sort, po
vonljivosti in barvnih odtenkih jih je
dobesedno brez števila – razen modrih in čisto črnih vse drugo.
Dandanes postaja njihova najbolj
cenjena lastnost naravna odpornost
proti zajedavcem – pač iz okoljskih
razlogov; sleherno varovalno škropljenje pomeni namreč za ves vrt
surov poseg, ki poleg koristi prinese
še ničkoliko škode in v celoti napade
ves bioritem, ne le škodljivce. Kdor
je kdajkoli imel opravka z
vrtnicami, pa si brez škropljenja zadeve skoraj ne
zna predstavljati. Žlahtnitelji si zdaj zato prizadevajo, da bi v novih sortah z
različnimi križanji in odbiranji okrepili tiste gene, ki
skrbijo za naravno odpornost proti tem nadlegam.
Zato že vnaprej priporočilo vsem novim zasajevalcem vrtnic, da se je zelo
koristno pozanimati, kako
je s temi lastnostmi; nekateri pridelovalci in prodajalci, kakršna je nemška
firma Kordes (v Šempetru pri Novi Gorici ima
tudi svojega slovenskega
zastopnika)
označujejo
zdravje in odpornost (vča-
sih tudi vonljivost) s posebnimi znaki
– Kordes na primer s številom zvezdic
od 1 do 3. Ni se treba na pamet zanesti na staro izkušnjo, da so najbolj
občutljive rumeno cvetoče sorte; že
nekaj časa je na prodaj kar nekaj novih vrtnic v rumeno-oranžno-rjavih
tonih, ki so zgledno odporne. Je pa
mogoče vnaprej skoraj brezpogojno zaupati, da bodo nadpovprečno
zdrave tako imenovane prekrivalke,
nizko rastoče vrtnice, ki naj bi tla prekrile tako na gosto, da naj ne bi imel
niti plevel med njimi prav nobene
možnosti; kar je sicer malo pretirano,
malo pa le drži.
Po vsem tem bi lahko zapisali,
da bo storil dobro, kdor bo na Krasu
ali kjerkoli v zahodnem koncu naše
slovenske državice (seveda tudi drugod) posadil to prelepo in starodavno rastlino (nekajkrat starejša je od
človeka). Lahko se je bo veselil leto
za letom; če jo bo sortno dobro izbral
in primerno posadil, prvo leto ob suši
vsaj malo tudi zalival, pa sploh. Mogoče bi kakšno zgodnje škropljenje
(največ dve) tudi ne škodilo – vsekakor pa ni vredno, če je prepozno (po
juniju), ko se bolezni že surovo kažejo. Takrat sta žal s škropljenjem proč
vržena delo in denar.
Pri izbiri sort si kaže ogledati kak
rožnik oziroma rozarij, živo zbirko vrtnic: bodisi v Volčjem potoku, bodisi
v mariborskem botaničnem vrtu ali
pa takoj za mejo pri Svetem Ivanu v
Trstu, kjer je v tem delu Evrope največji nasad z okoli 2000 sortami; zanj
skrbi slovenski strokovnjak, tržaški
Slovenec Vladimir Vremec. Videti prej
različne sorte v živo je le čisto nekaj
drugega kakor če jih posadimo bolj
ali manj na pamet; izbiramo jih seveda lahko tudi po ustnem priporočilu
ali po 'literaturi', vendar vseeno ni
isto. Res pa je na Krasu za vrtnice tako
ugodno podnebje, da ni v nobenem
ZKB rivista Kras
e poco “spinoso” e dai fiori che riescono a resistere in vaso per una decina di
giorni. Colore, forma e profumo sono
le caratteristiche più popolari delle varietà da giardino. Fatta eccezione per i
colori nero e blu, le varietà di colori e
profumi sono innumerevoli.
Al giorno d’oggi la caratteristica più
apprezzata è la resistenza ai parassiti,
ovviamente per ragioni ecologiche.
Ogni spruzzatura antiparassitaria coincide con un intervento particolarmente invasivo sul giardino, che oltre ai
benefici porta con sé tutta una serie
di danni che oltre ai parassiti colpiscono anche il bioritmo delle piante.
Chiunque abbia coltivato delle rose,
difficilmente potrà immaginare cosa
questa operazione senza trattamento
antiparassitario, perciò oggi gli ibridatori, incrociando e selezionando i
vari cultivar, cercano di scovare i geni
responsabili della resistenza naturale
verso tali agenti.
È per questo che ci sentiamo di
dare un consiglio a tutti i nuovi coltivatori di rose: è assolutamente importante comprendere le caratteristiche della pianta. Alcuni produttori
e commercianti, tra i quali l’azienda
tedesca Kordes (il cui importatore per
la Slovenia si trova a Šempeter presso
Nova Gorica), segnalano le caratteristiche sanitarie e di resistenza (e spesso
anche quelle relative al profumo) con
dei segni speciali – la Kordes utilizza
ad esempio una scala da 1 a 3 stelle.
Grazie alla selezione delle varietà possiamo ad esempio dimenticare l’antico
assunto che le varietà più delicate sono
quelle dal fiore giallo. È già da un po’ di
tempo che sul mercato sono presenti
nuovi cultivar gialli, arancio e marroni
dalle buone caratteristiche di resistenza. Diverso è invece il discorso che vale
per le cosiddette rose striscianti, rosacee basse che crescono talmente fitte
da impedire la crescita delle erbacce
o quasi, per le quali possiamo essere
quasi completamente certi che saranno particolarmente sane.
Tirando le somme di quanto detto
potremmo affermare che chiunque
tra gli abitanti del Carso, della Slovenia occidentale e delle zone vicine
decida di piantare questa splendida
ed antica pianta, che risale a molto
prima della comparsa dell’uomo, non
possa far altro che bene. Se la scelta
cadrà sul cultivar adeguato e se la
rosa verrà piantata nel modo giusto
e magari innaffiata durante i periodi
di siccità nel suo primo anno di vita,
darà al proprietario molte soddisfazioni. Tutt’al più converrà effettuare
una spruzzatura precoce (al massimo
due) entro la fine di giugno, perché
più tardi le eventuali malattie sono
già ben sviluppate e il trattamento è
una perdita di tempo e denaro.
Nello scegliere la varietà conviene
visitare un arboreto o una serra per
vedere una collezione di piante vive,
magari quella dell’arboreto di Volčji
potok, dell’orto botanico di Maribor
in Slovenia, o quella di San Giovanni
presso Trieste, che ospita il maggiore
giardino con circa 2000 varietà. Il suo
custode è l’esperto rosaista sloveno
di Trieste Vladimir Vremec. Vedere
cultivar diversi dal vivo è certamente
molto diverso dall’impiantarli sperando nella sorte o sceglierli sulla base di
un consiglio o magari di un libro. Indipendentemente da ciò il clima del
Carso è particolarmente adatto e perdona molti sbagli.
A patto di possedere una superficie abbastanza ampia, i coltivatori più
curiosi potrebbero essere interessati a
piantare la Rosa banksiae var. banksiae
dal fiore bianco-giallognolo. Non vi è
la garanzia di successo, tuttavia nelle
zone più miti e meno esposte del Carso dovrebbe attecchire bene. È proprio
una rosa di questa varietà, piantata nel
Zgodnje škropljenje
vrtnice ne bo škodilo
Converrà effettuare
una spruzzatura
precoce della rosa
31
ZKB revija Kras
primeru mogoče preveč zgrešiti.
Za kakšnega prav posebnega ljubitelja, ki pa bi moral imeti tudi dovolj obsežno posestvo, bi se mi zdela zanimiva zasaditev belo-rumeno
cvetoče vrtnice z imenom Rosa banksiae var. banksiae. Ne vem sicer, kako
bi uspevala, mislim pa, da bi na Krasu šlo, če bi le bilo dovolj zavetno in
toplo. Vrtnica te sorte/vrste, zasajena
1885 nekje v Arizoni, velja danes za
največjo na svetu: razpeta na pergolo pokriva 600 kvadratnih metrov in
lahko daje senco več kot 150 ljudem;
pri tleh pa je obseg njenega debla en
meter. Če bi se pri nas obdržala in če
bi imela dober prostor, bi se mogoče
tretja generacija zasajevalca čez sto
in več let lahko veselila največjega
primerka v Evropi ali vsaj Sloveniji.
Sicer pa je vrtničnih posebnosti, ki bi
bile (samo) na Krasu lahko uspešne,
kar nekaj. Ena takih je na primer vrtnica z imenom Jelena de Belder (Kovačič; belgijskega žlahtnitelja Lensa),
ki je menda zelo lepa, jo je pa skrajno
težko dobiti in zaradi njene toploljubnosti enako težko držati pri življenju; ob tem velja spet: morda pa
bi na Krasu šlo, ker je toplejši. Ampak
to so že res skrajnosti za skrajneže.
Za domoljube utegne biti zanimiva prva mednarodno registrirana
slovenska vrtnica Prešeren (glej fotografijo 1): grmasta velikocvetnica
rožnate barve, dopolnjene z belimi
in ob robovih rjavimi odtenki, razmeroma zdrava in raščava (jeseni žal ne-
koliko pretegnjene rasti, toda tega je
med vrtnicami veliko). Zlasti na Krasu
utegne biti zanimiva vrtnica Katarina
(glej fotografijo 2), ki jo je selekcioniral znani slovenski vrtničar Simon
Škorjanec: gre za gosto marelično
obarvano mnogocvetnico nizke rasti,
mutantko Harknessove Amber Queen. In naposled je iz domačih logov
še drobceno rožnato bitje, nekakšen
dojenček med vrtnicami; zaenkrat
se imenuje Makalonca (nekaj časa se
je je držalo ime Pika nogavička) in je
mutant svoj čas več kot znane Materinski dan. Prvi dve si je mogoče ogledati (in si o njih ustvariti vtis) v prej
omenjenih rožnikih/rozarijih. Prav
zdaj je predsednica Društva slovenskih ljubiteljev vrtnic Breda Bavdaž
Čopi skupaj s portoroškim turističnim društvom izposlovala, da je velika in znamenita žlahtniteljska hiša,
severnonemški Kordes, eno svojih
zadnjih novosti imenovala Portorož;
pri tem je šel več kot na roko vodja
tamkajšnjega žlahtniteljskega programa Thomas Proll, saj ne gre niti
za poceni niti za enostavno zadevo
(statistično se računa, da je treba za
eno samo odlično novo sorto opraviti kakšnih 20.000 oprašitev in vseh
drugih, s tem povezanih opravil). Je
pa s tem vrtnica postala vsaj na pol
'naša' in vredna dodatne ljubiteljske
pozornosti.
Akad. prof. dr. Matjaž Kmecl
Šport in Šola 2011
Tudi ob koncu lanskega leta se je zvrstila pobuda Šport in šola, in sicer v priredbi
ZSŠDI-ja, na kateri vsako leto nagrajujejo najuspešnejše pri študiju in športu. Tudi
letos je ZKB prispevala k nagradnemu denarnemu skladu. Bančni zavod je letos
nagrajencem ponudil brezplačno predplačilno kartico OOM+, nov trendy sistem
plačevanja.
32
ZKB rivista Kras
1885 in Arizona, a detenere il record di
rosa più grande del mondo. Essa ricopre una pergola della superficie di 600
metri quadri e dà ombra ad oltre 150
persone, mentre la circonferenza del
suo tronco ad altezza del suolo è di
circa un metro. Se realmente trovasse
qui da noi le condizioni ideali e disponesse dello spazio adeguato, forse tra
più di un secolo i bisnipoti dell’eventuale coltivatore potrebbero rallegrarsi di possedere il più grande esemplare d’Europa o quantomeno di tutta la
Slovenia. Comunque i cultivar di rosa
che potrebbero crescere con successo (solo) sul Carso non mancano. Un
esempio simile è la rosa che porta il
nome di Jelena de Belder (Kovačič; creata da un selezionatore belga di Lens),
che pare sia particolarmente bella
ma al contempo difficile da reperire e
molto delicata a causa della sua natura
termofila. Anche in questo caso vale la
considerazione che il Carso, in quanto
regione abbastanza calda, potrebbe
fare al caso. Tuttavia siamo già nell’ambito delle esagerazioni.
Le persone attaccate alla propria
terra potrebbero essere incuriosite
dalla prima varietà slovena registrata a livello internazionale che porta il
nome di Prešeren (vedi foto 1), una varietà cespugliosa dal grande fiore rosa
con striature bianche e margini marrone, generalmente sana e rigogliosa
(dalla vegetazione tardiva in autunno,
il che è comune a molte rose). Particolarmente adatta al clima del Carso è la
rosa Katarina (vedi foto 2), selezionata dal celebre rosaista sloveno Simon
Škorjanec. Trattasi di rosa cespugliosa dalla ricca infiorescenza di colore
arancio, varietà mutata della Amber
Queen di Harkness. Per ultima vorrei
citare una minuscola creatura rosa,
una specie di pargoletto tra le rose.
Per il momento porta il nome di Makalonca, tuttavia per un periodo è stata
chiamata Pika nogavička (Pippi Calzelunghe) ed è una varietà mutata della
già abbastanza celebre Materinski dan
(La Festa della mamma). Le prime due
sono esposte (per farsene un’idea) negli arboreti e orti botanici di cui sopra.
Infine, la presidentessa dell’Associazione dei rosaisti sloveni Breda Bavdaž
Čopi con l’aiuto dell’ente di promozione turistica di Portorose è recentemente riuscita a convincere la celebre
azienda florovivaistica tedesca Kordes
a chiamare una delle loro ultime creazioni Portorož. Molti dei meriti vanno
a Thomas Proll, responsabile del programma di selezione dell’azienda, che
ha realizzato un processo tutt’altro che
semplice ed economico (a livello statistico si calcola che la creazione di una
nuova varietà d’eccellenza richieda circa 20.000 impollinazioni più svariate
altre operazioni). Ciò ha reso la rosa in
parte nostra, attirando ulteriormente
l’attenzione degli estimatori di questa
specie.
Vrtničnih posebnosti,
ki bi lahko bile
uspešne, je kar nekaj
I cultivar di rosa che
potrebbero crescere
con successo non
mancano
Prof. Matjaž Kmecl
Sport e scuola 2011
Come da tradizione anche alla fine dell’anno appena concluso si è svolta l’iniziativa
Sport e scuola (Šport in šola), organizzata dall’Unione dei Circoli Sportivi Sloveni in
Italia ZSŠDI per premiare di anno in anno i giovani che maggiormente si distinguono nello studio e nello sport. Anche quest’anno la ZKB ha contribuito al monte
premi. Nello specifico, quest’anno la Banca ha deciso di premiare i vincitori attraverso uno strumento di pagamento particolarmente trendy, ossia la carta ricaricabile OOM+.
33
ZKB za prosti @as
Slikovna križanka
SESTAVIL
LAKO
DREVO
TROPSKE
AFRIKE
SVEČANOST
OB POKOPU
ZORA,
NAŠ
NAUK O
EGIPČANSKI
JUTRANJA
KABARETIST GLEDALIŠKI
BOG SONCA
ZARJA
MERKÙ UMETNOSTI
IVAN
CANKAR
PRIPRAVE,
STROJI
ZA KAKO
OPRAVILO
VRSTA
DENARJA
MESTO
V GORNJEM
POADIŽJU
(ITAL.)
KRAŠKI
PAŠNIK
ALI NJIVA
BERI
GLASILO
SKUPAJ
GRŠKA ČRKA
NAOČARKA,
ZELO NEVARNA KAČA
RADIO TV
MONTECARLO
SKANDINAVSKI DROBIŽ
LAURENCE
OLIVIER
SKALA
PODOBA
NA NOVCU
OTIS
REDDING
VEZNI
IGRALEC
FOTO
KROMA
UMETNI
PREKOP
SANI
VEČJI DEL Z VOLANOM
POHIŠTVA IT. IGRALKA
(SOFIA)
SPOJINE
AMONIAKA
CEPINOV
OKEL
STREHA
V MILANU
REAGAN ZA
PRIJATELJE
RENZO
ARBORE
NAPRAVA ZA
PREDENJE
VOLNE
POMORŠČAK
VESPUCCI
OKROGLO
ŠTEVILO
RIMSKI BOG
LJUBEZNI
PREB. APEN.
POLOTOKA
AM. IGRALEC
PACINO
RISBA,
SKICA
JETNIK,
KAZNJENEC
ALOJZ
REBULA
REKA
V RUSIJI
VZDEVEK
AM. KOMIKA
OLIVERJA
HARDYJA
INDUSTRIJSKA RASTLINA
NEKDANJI
RUSKI
VLADAR
M. Liburkin (1958): 1. =
34
��������
��������
��������
��������
��������
��������
��������
��������
A. Herbstmann (1927): 1. +–
REŠITVE - SOLUZIONI
��������
��������
��������
��������
��������
��������
��������
��������
Slikovna križanka, vodoravno: aparati, kovanec, ograda, ro,
RTM, ker,ore, Kobal, O. R, bob, okla, kolovrat, Ron, Amor, Amerigo,
naris, Italia, arestant, Eja, lan, Olio, car; na sliki: Boris Kobal. Parole
crociate, orizzontali: 1. Cosolini, 8. A. R., 9. libera, n, 11. Piero, l, 12.
tirata, 14. M. F., 15. amata, 16. CAI, 17. rogo, 18. Lome, 19. ila, 20.
pater, 21. da, 22. favole, e, 23. aironi, 24. orlare, 25. Z, 26. Britti, 27.
bicicletta, 35. Otero, 36. bodoni, 37. tram, 38. liti, 39. Merano, 40.
peone, 41. ICI, 42. canini, 43. Carter, 44. va, 45. zarine, 46. Banne, i,
a, 47. dorata, 48. Messi, 49. uc, 50. Roberto, 51. cantatina; nella foto: Roberto Cosolini. Šah - Scacchi, M. Liburkin (1958): 1. 0‐0‐0+!
�e6; 2. �b2 �a8; 3. �a1! �xa7; 4. �h1 �h7; 5. �xh2
�xh2 ½-½ 1-0. A. Herbstmann (1927): 1. �g4! �b6+ (1. …
�xe5; 2. �f2+ �f1; 3. �h3#); 2. �f4! �xg1; 3. �f3+ �f1!;
4.�h3+ �f2; 5. �g4! (5. �e4? �g3!; 6. �xg1 �h2) 1-0.
Šah - Scacchi
SLOVARČEK - AKO = drevo tropske Afrike • EJA = reka v Rusiji • ORE = skandinavski drobiž • RAA = egipčanski bog sonca
ZKB per il tempo libero
Parole crociate
1
2
3
8
4
5
6
7
9
10
11
12
13
14
16
15
18
17
19
20
22
21
23
24
25
26
27
35
28
30
31
36
38
33
34
40
42
44
32
37
39
41
43
45
46
47
50
29
48
49
51
ORIZZONTALI: 1. il cognome del sindaco di Trieste nella foto; 8. iniziali dello scrittore Rebula; 9. non vincolata; 11. dice il vero… secondo un proverbio; 12. avara, gretta; 14. iniziali dell'asso del volante
Fangio; 15. più che ben voluta; 16. Club Alpino Italiano; 17. falò, incendio; 18. capitale del Togo; 19. raganella; 20. il padre latino; 21. il sì
di Putin; 22. fiabe; 23. uccelli acquatici; 24. rifinire con bordo; 26.
Alex, cantante italiano; 27. veicolo a due ruote; 35. Carolina, la Bella… ballerina spagnola; 36. carattere tipografico; 37. famoso quello… de Opcina; 38. alterchi; 39. località turistica in Alto Adige; 40.
lavoratore giornaliero dell'America centro-meridionale; 41. una ex
tassa comunale; 42. in ogni bocca sono quattro; 43. trentanovesimo
presidente degli USA (Jimmy); 44. inizio di varietà; 45. imperatrici
russe; 46. località presso Opicina; 47. aurea; 48. Lionel, asso del Barcellona; 49. in mezzo al buco; 50. il nome del sindaco di Trieste nella
foto; 51. strofetta, arietta.
VERTICALI: 1. coleottero di colore verde metallico e dall'odore
sgradevole; 2. orientarsi all'inizio; 3. ungere con un grasso liquido;
4. contenta; 5. Zlatan, asso del Milan, per gli amici; 6. piccola imperfezione cutanea; 7. un pò irriso; 10. pezzo degli scacchi; 11. una capitale europea; 13. il comune in provincia di Bologna con l'autodromo;
14. l'autore dei Fratelli d'Italia; 16. fibra tessile di origine vegetale;
18. le opere … in corso; 20. intercettato dal portiere; 22. fanno penetrare goccia a goccia; 23. montoni; 24. erba perenne, con foglie
ovate; 25. Zinedine, ex asso del calcio francese; 26. Simon … il Libertador; 27. cavo per tirare le vele quadre; 28. quello Regionale è presieduto da Emilio Felluga; 29. moglie di Atamante; 30. in vetta alla
cima; 31. materiale d'amianto; 32. pesci d'acqua dolce; 33. covi di
animali; 34. il Continente … nuovo; 36. il più famoso Mussolini; 39.
fu ucciso in una vasca; 40. Giampaolo, giornalista e saggista; 42. Colette, cantautrice americana; 43. complesso degli attori; 45. il nome
della star americana Saldana; 46. ex atleta canadese Johnson; 47.
David Bowie; 48. mano a metà; 49. articolo indeterminativo. (lako)
35
Per te che sei giovane,
dinamico e sempre in
contatto con gli amici,
la tua banca
ha creato oom+.
Za mlade in dinamicˇne
osebe, ki so stalno
na vezi s prijatelji, je
banka ustvarila kartico
oom+.
Molto più di una
carta prepagata.
Ne le kartica,
ampak mnogo vecˇ.
Richiedi GRATIS la tua nuova carta
prepagata oom+, portala sempre con te
e… lascia pure il portafogli a casa!
Novo elektronsko denarnico OOM+ lahko
pridobiš brezplacˇno. Nosi jo vedno s seboj
in… pusti denarnico kar doma!
In una sola
card hai tutto
ciò che ti
serve per la
gestione del
tuo denaro.
Il codice IBAN rende disponibili in
modo semplice e tascabile le principali
funzionalità di un conto corrente:
> ricevere bonifici
> versare e prelevare contante
> effettuare pagamenti in Italia ed all’estero
> acquistare online in modo rapido e sicuro
> ricaricare il cellulare
> controllare saldo e movimenti
credito cooperativo del carso
zadružna kraška banka
Z navadno
kartico lahko
celovito
upravljaš
s svojim
denarjem.
IBAN koda ti omogocˇa, da v žepu
nosiš vse glavne prednosti tekocˇega
racˇuna. S kartico lahko:
> sprejemaš nakazila
> nakažeš in dvigneš denar
> izvršuješ placˇila v Italijo in tujino
> izvršuješ hitre in varne nakupe prek interneta
> polniš telefonski racˇun
> nadzoruješ stanje in promet na racˇunu
credito cooperativo del carso
zadružna kraška banka