Številka 4 Brezplačna izdaja Oktober 2014 Spoštovani! S kemoterapijo povzročena periferna nevropatija je neželen učinek, ki se lahko pojavi ob uporabi nekaterih zdravil za zdravljenje rakavih bolezni. Kaj povzroča periferno nevropatijo, kakšni so simptomi, ali jo lahko preprečimo oz. kako jo zdravimo, preberite v prispevku Barbare Skopec, dr. med., iz Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Telesna vadba je pomembna in koristna za naše zdravje. Priporočljivo je, da se ji ne odpovemo, tudi ko zbolimo, seveda pa jo moramo prilagoditi svojim zmogljivostim. Dr. Nada Rotovnik Kozjek, dr. med., z Onkološkega inštituta Ljubljana, ki je tudi sama aktivna športnica, je v svojem prispevku opisala, zakaj je ukvarjanje s športom pomembno za bolnike s hematološkimi raki. Telesna vadba ima pomembne telesne kot tudi pozitivne psihološke učinke. V naši četrti številki glasila vam predstavljamo Društvo onkoloških bolnikov Slovenije. Združujejo okoli 2500 članov, bolnikov, njihovih svojcev, zdravnikov in ostalih, ki si prizadevajo za čim boljšo kvaliteto življenja bolnikov. Na koncu pa smo ponovno poskrbeli za nekaj razvedrila. Na zadnji strani vas čaka sudoku. Želimo vam prijetno branje! Skupina za onkologijo podjetja Janssen Vse številke glasila Krvničke novičke lahko najdete na spletni strani: www.plazmocitom.si BOLEZEN IN BOLEZENSKI ZNAKI S kemoterapijo povzročena periferna nevropatija Barbara Skopec, dr. med., Klinični oddelek za hematologijo, Univerzitetni klinični center Ljubljana Kljub napredku v razvoju in uporabi novih zdravil za zdravljenje rakavih bolezni se zdravniki in bolniki še vedno soočamo s posledicami neželenih učinkov zdravljenja. S kemoterapijo lahko poškodujemo živce, ki povezujejo hrbtenjačo z mišicami, kožo in notranjimi organi. To stanje imenujemo s kemoterapijo povzročena periferna nevropatija. Kaj je periferna nevropatija? Periferna nevropatija je motnja, pri kateri pride do poškodbe živcev, odgovornih za prenašanje informacij med centralnim živčnim sistemom (možgani in hrbtenjača) in preostalim telesom. Glede na vrsto živčnih vlaken, ki so prizadeta, ločimo različne oblike periferne nevropatije ‒ te imajo posledično tudi različno klinično sliko. Senzorična nevropatija je najpogostejša. Prizadene živčna vlakna, ki so odgovorna za občutke. Motorična nevropatija je posledica okvare motoričnih živčnih vlaken, ki oživčujejo mišice in skrbijo, da se lahko normalno gibamo. Redkeje so prizadeta živčna vlakna. Ta skrbijo za delovanje telesnih funkcij, na katere nimamo vpliva (uravnavanje krvnega tlaka, normalno odvajanje vode in blata, potenje …). V tem primeru govorimo o avtonomni nevropatiji. Kaj je vzrok s kemoterapijo povzročene periferne nevropatije? Vemo, da obstaja pri nekaterih vrstah kemoterapije večja verjetnost, da bo prišlo do nastanka periferne nevropatije. Simptomi se lahko pojavijo kadarkoli med zdravljenjem in se poslabšajo, če zdravljenje nadaljujemo. Pri nekaterih oblikah rakavih bolezni je periferna nevropatija lahko tudi simptom bolezni (npr. pri diseminiranem plazmocitomu). 2 / KrvničkeNovičke Nekatere vrste kemoterapevtikov, ki pogosteje povzročijo periferno nevropatijo: y zaviralci proteasoma, y zdravila, ki vsebujejo platino, y taksani, y rastlinski alkaloidi, y imunomodulatorna zdravila. Poznamo tudi druge vzroke, ki pri bolnikih z rakom, zdravljenih s kemoterapijo, še povečajo verjetnost nastanka periferne nevropatije: y sladkorna bolezen, y preveliko uživanje alkohola, yp omanjkanje vitamina B12, nekatere avtoimunske bolezni (sistemski eritematozni lupus, revmatoidni artritis), y hipotiroidizem, y periferna arterijska bolezen, y kronična ledvična bolezen, y okužba z virusom HIV, y okužbe, ki prizadenejo živce, y obsevanje, y o perativno zdravljenje (npr. mastektomija pri raku dojke), y pritisk tumorja na živec. Kakšni so simptomi s kemoterapijo povzročene periferne nevropatije? Simptomi in njihova izrazitost se pri bolnikih razlikujejo, odvisno od števila in vrste živčnih vlaken, ki so prizadeta, in od vrste kemoterapije. Lahko se pojavijo med zdravljenjem ali po njem. Čas trajanja težav je različen, običajno do nekaj mesecev; težave se postopoma zmanjšujejo. Na žalost se pri nekaterih bolnikih stanje ne izboljša. Običajno se simptomi pojavijo na najbolj oddaljenih delih telesa, na stopalih, pozneje lahko tudi na dlaneh. Če bolezen napreduje, se simptomi pojavljajo tudi višje po nogah in rokah. Simptomi pri senzorični nevropatiji: y bolečina, y otopelost, y pekoč občutek, y mravljinčenje in gomazenje, y o bčasne ostre, električnemu sunku podobne bolečine, y izguba občutka za dotik, bolečino, pritisk, vroče, hladno, y velika občutljivost za dotik. Simptomi pri motorični nevropatiji: y motnje pri hoji, ym otnje ravnotežja in koordinacije zaradi občutka težkih udov, y mišični krči, y atrofija mišic. Simptomi pri avtonomni nevropatiji: y motnje odvajanja vode in blata, y motnje pri uravnavanju krvnega tlaka, y nezmožnost normalnega potenja, y prebavne težave (zaprtje, driska), y vrtoglavice, y motnje požiranja, y težave s spolnostjo. Ali s kemoterapijo povzročeno periferno nevropatijo lahko preprečimo in kako jo zdravimo? Trenutno ni nobenega dokaza, da lahko katerokoli zdravilo, vitamini ali drugi prehrambeni nadomestki preprečijo nastanek periferne nevropatije. Ko pride do težav, je cilj zdravljenja lajšanje simptomov. Z zdravili lahko zdravimo bolečino. Pri nevropatski bolečini najpogosteje uporabljamo antikonvulzive in antidepresive. Edino zdravilo, ki ima priporočilo ASCO (Ameriško društvo za klinično onkologijo) za uporabo pri s kemoterapijo povzročeni periferni nevropatiji spada v skupino inhibitorjev privzema serotonina. Ta zdravila kombini- Čas trajanja težav je različen, običajno do nekaj mesecev; težave se postopoma zmanjšujejo. Na žalost se pri nekaterih bolnikih stanje ne izboljša. Običajno se simptomi pojavijo na najbolj oddaljenih delih telesa, na stopalih, pozneje lahko tudi na dlaneh. Če bolezen napreduje, se simptomi pojavljajo tudi višje po nogah in rokah. ramo z ostalimi zdravili za lajšanje bolečine (nesteroidni antirevmatiki, opioidni analgetiki). Uporabimo lahko tudi lokalna sredstva za lajšanje bolečine (obliži, kreme). S fizikalno in delovno terapijo lahko ohranimo mišično moč in izboljšamo koordinacijo in ravnotežje. Redna vadba pomaga pri lajšanju bolečin. Pri izvajanju dnevnih aktivnosti lahko bolnikom delovni terapevt pomaga z različnimi pripomočki. Podporna terapija, kot so masaže, akupunktura in tehnike sproščanja, zmanjšajo bolečine in psihični stres. Prehrana, bogata z vitamini B, folno kislino in antioksidanti, je priporočljiva za bolnike s periferno nevropatijo. Svetujemo jim tudi, naj se izogibajo uživanju alkohola, saj ta lahko poslabša simptome. Za konec naj poudarim, da je najpomembnejša komunikacija med zdravnikom in bolnikom pred in med procesom zdravljenja. Če bolnik opazi, da so se začeli pojavljati simptomi s kemoterapijo povzročene periferne nevropatije, mora o tem takoj obvestiti lečečega zdravnika. Ta bo zamenjal način zdravljenja ali pa pri obstoječem načinu zdravljenja zmanjšal odmerek in s tem preprečil poslabšanje ali napredovanje simptomov. ● Vsebina članka je odgovornost avtorice in ne odraža nujno stališča podjetja Janssen. KrvničkeNovičke / 3 SKRB ZASE Rak in telesna aktivnost Dr. Nada Rotovnik Kozjek, dr. med., Enota za klinično prehrano, Onkološki inštitut Ljubljana Rakasta obolenja prinašajo s seboj številne strahove in vprašanja. Mnogi ljudje se s preizkušnjo rakaste bolezni srečajo v času zelo aktivnega načina življenja. Tudi bolniki s hematološkimi raki. Zato niso redki tisti, ki se zakrbljeno sprašujejo, ali še vedno lahko tečejo, smučajo, kolesarijo. Predvsem jih zanima, ali jim lahko telesna aktivnost med zdravljenjem malignega obolenja škoduje. Kaj pravi znanost? Tudi brez visoke znanosti vemo, da je gibanje za zdravje koristno. Kaj pa, ko zbolimo? Takrat ‒ čeprav se marsikomu zdi, da je bolezen čas za počitek ‒ postane telesna aktivnost v številnih bolezenskih stanjih že skoraj nuja. S telesno vadbo bolnik zadržuje izgubo mišičja in funkcionalne telesne mase ter tako pripomore k optimalnemu zdravljenju raka. Zlasti je to pomembno pri uporabi protirakavih zdravil, pri katerih je kot stranski učinek še posebej izražena prizadetost mišic. Ta zdravila pogosto uporabljajo tudi pri hematoloških rakih, kot je na primer plazmocitom. Tudi znanstvene ugotovitve so močno na strani telesne aktivnosti. Zaradi že skoraj osupljivo pozitivnih učinkov telesne vadbe kot podporne terapije pri zdravljenju rakastih obolenj in močnega orodja za preprečevanje razvoja kaheksije je število raziskav o povezavah med telesno vadbo in rakastimi obolenji zelo naraslo. Številne raziskave so prikazale ugodne učinke telesne vadbe na samo počutje, obstajajo pa tudi trdni znanstveni dokazi, da telesna aktivnost pomaga pri preživetju bolnikov z rakom. Še več, telesna aktivnost se je kot pomembno terapevtsko orodje izkazala tudi pri bolnikih z napredovalimi oblikami raka. Lahko bi celo trdili, da je telesna aktivnost, seveda v povezavi z ustrezno prehrano, 4 / KrvničkeNovičke Za rakom pa obolijo tudi številni, ki nikoli niso bili telesno aktivni. Zato so njihova vprašanja drugačna. In ker bi vsi hoteli narediti tako rekoč “vse”, da bi ozdraveli, se marsikdo vpraša, kaj bo pridobil, če se bo med zdravljenjem rakaste bolezni začel ukvarjati s telesno aktivnostjo. In, ali je to sploh potrebno? Zato bom v prispevku skušala odgovoriti obojim; tistim, ki brez športa težko živijo, in drugim, ki za ukvarjanje s športom potrebujejo posebno spodbudo. neke vrste paralelna terapevtska pot v vseh fazah zdravljenja rakastih obolenj. Pri bolnikih, ki so rakasto bolezen že preboleli, pa bo aktivni življenjski stil pripomogel k rehabilitaciji in tudi zmanjšal možnost ponovitve bolezni. Pozitivni učinki telesne aktivnosti Ugodni učinki telesne vadbe so številni, od psiholoških do telesnih. Za blagodejen vpliv telesne aktivnosti ni treba, da bolnik z rakom preteče maraton ali spleza na dvatisočaka. Za to, da bo rakasto bolezen in tudi samo onkološko terapijo doživljal manj stresno in zakrbljeno, zadostuje že zmeren odmerek telesne aktivnosti. Pri bolnikih , ki so telesno aktivni, opisujejo manj depresivnih stanj; manj so utrujeni in celo zaznava bolečine je manjša. Telesna aktivnost ima pozitivne učinke tudi na apetit. Za bolnike na protirakavi terapiji je to izjemno pomembno, ker jim olajša težave s prehranjevanjem, ki pogosto spremljajo zdravljenje rakastih bolezni. Prehrana je ključ do pozitivnih učinkov telesne vadbe: bolnik naj ne vadi “na prazno” in naj se zaveda, da prazen žakelj ne stoji pokonci! Z boljšim apetitom in manjšim odmerkom protibolečinskih tablet je tudi prebava boljša in bolniki imajo manj težav z zaprtjem. Telesna vadba pri bolnikih z rakom ima tudi dober učinek na spanje. Bolniki, ki so redno telesno aktivni, bolje spijo in jih manj muči nespečnost. Pozitivni učinki telesne vadbe pa lahko postanejo hitro negativni in še dodatno pospešijo razgraditvene procese v organizmu, kadar bolnik z njo pretirava. Čas bolezni in njenega zdravljenja ni čas za osebne rekorde ali športne dosežke, ki bi jim pripisali pridih herojstva. Da bo imela telesna vadba pozitivne učinke, naj bo zmerno naporna, če pa bo ob tem še zabavna, bo njen psihološki učinek še boljši. Bolnik z rakom mora vedeti, da “več” ni “bolje” in da telo tudi po telesni vadbi potrebuje čas za okrevanje. Zato si velike športne podvige prihranite za čas po končanem zdravljenju. Kdaj telesna aktivnost ni primerna? Pri telesni vadbi moramo biti previdni ali pa se ji celo izogniti, kadar se pojavijo hujši zapleti zdravljenja, kot je na primer visoka vročina, močna slabost in bruhanje ali neobvladljive bolečine. Pri teh in drugih zdravstvenih problemih, ki ogrožajo vitalne telesne funkcije, je v prvi vrsti potrebna simptomatska terapija. Ko so simptomi obvladani, se telesne vadbe lotite postopno in previdno. Telesna aktivnost je ukrep proti kaheksiji pri bolnikih z hematološkim rakom Pri bolnikih z rakom se zaradi same rakaste bolezni ali njene terapije razvije kronično vnetno stanje, ki ima za posledico razgraditvene presnovne spremembe. Prva žrtev so beljakovinske telesne strukture, ki počasi propadajo. To najprej vidimo na velikih mišičnih skupinah, na nogah in rokah. Najbolj vidna žrtev so namreč mišice, ki sestavljajo največji del funkcionalne mase telesa. Pri bolnikih s hematološkimi raki k razgraditvenim procesom v veliki meri ali pa celo bolj kot sama bolezen prispeva oziroma funkcionalno maso načne zdravljenje z agresivnimi zdravili. Ker bolnik izgublja mišično moč in telesno maso, to vodi v funkcionalno opešanje in slabšo kvaliteto življenja. Teh razgraditvenih presnovnih sprememb ne moremo popolnoma preprečiti, lahko pa jih zelo učinkovito zaviramo z ustrezno prehrano in redno telesno aktivnostjo. Nasprotno telesna neaktivnost in pretiran počitek še spodbujata te presnovne spremembe, ki jih imenujemo tudi kahektične spremembe presnove. Danes še ne vemo čisto natančno, ali je osnovni vzrok za izgubo beljakovinskih struktur predvsem Pri bolnikih, ki so telesno aktivni, opisujejo manj depresivnih stanj; manj so utrujeni in celo zaznava bolečine je manjša. Telesna aktivnost ima pozitivne učinke tudi na apetit. povečana razgradnja ali predvsem zmanjšana izgradnja beljakovin v telesu. Verjetno je vpletenih več mehanizmov; na nekatere od njih lahko zelo uspešno vplivamo s telesno vadbo. Prav tako vemo, da telesna neaktivnost oziroma pretirano mirovanje pripomore k zmanjšani izgradnji beljakovinskih struktur ter tako neposredno pospešuje propadanje telesa. Ta znanstvena spoznanja nam torej ponujajo prepričljive razloge, zakaj je za bolnika z rakom telesna vadba pravzaprav kar nuja! Kakšna telesna aktivnost? Spoznanja o presnovnih spremembah pri kaheksiji so tako poleg že znanih ugodnih učinkov telesne vadbe osnovno izhodišče za nasvete glede telesne vadbe za bolnike z rakom. Ker je najbolj učinkovit protiukrep proti mišičnemu propadanju vadba za “izgra- dnjo mišic”, bolnikom najprej priporočamo to vrsto vadbe, ki jo imenujemo tudi vadba moči ali uporovna vadba. Vzdržljivostna vadba učinek vadbe za moč še poveča. Bolniki naj torej predvsem poskrbijo za svoje mišice. Zadostujejo že osnovne vadbe za moč kot dviganje bremen, počepi, če zmorete, tudi sklece in podobne vaje, ki se jih spomnite še iz osnovne šole. Vadba moči naj traja vsaj 20 minut, 2‒3 krat na teden. Ob tem ne pozabite na vaje za trup, kot so trebušnjaki. Telesna vadba je torej za bolnike dobra opora, ki pomaga prebroditi težavno zdravljenje rakaste bolezni. Če jo izvajate zmerno, nima nobenih spremljajočih sopojavov. ● Vsebina članka je odgovornost avtorice in ne odraža nujno stališča podjetja Janssen. KrvničkeNovičke / 5 1 PRIPRAVILI SMO ZA VAS • TELOVADBA Vadba Predstavljamo vam nekaj vaj za krepitev mišic. Prilagodite jih vaši telesni zmogljivosti in trenutnemu počutju. Ročke pri vajah 5 in 6 lahko nadomestite tudi s polnimi 0,5-litrskimi plastenkami vode. Poskrbite, da med vadbo zaužijete dovolj tekočine. 2. Dotikanje gležnjev V legi na hrbtu iztegnite roki in nogi v zrak. Glava počiva na tleh. V kolikor nimate moči, da bi noge držali v zraku, jih naslonite na steno. Z izdihom stabilizirajte trup, dvignite zgornji del telesa in se z rokami poskušajte dotakniti prstov na nogi. Z vdihom se vrnite v začetni položaj. 4 4. Diagonalno dvigovanje okončin 3 6. Izpadni korak na mestu z ročkami Levo nogo prednožimo pred desno (naredimo izpadni korak). Razmik med nogami naj bo približno 1 m. V roke primemo uteži in jih spustimo ob telesu. Z aktivacijo trupa ter z vdihom znižajte težišče telesa ter pri tem pazite, da vam sprednje koleno ne zakrije pogleda na sprednje stopalo (kot med stegnenico in golenjo ne sme biti manjši od 90 stopinj). Z izdihom se vrnite v začetni položaj. Vajo ponovite 7 do 10 krat na eni nogi, nato nogo zamenjajte. 6 / KrvničkeNovičke 3. D vig trupa in razteg elastike Ulezite se na hrbet, noge pokrčite v kolenih in stopala položite na tla. V roke primite elastiko tako, da je razpon med rokami približno 15 cm. Roke iztegnite pred seboj. Z izdihom aktivirajte mišice trebuha ter trup dvignite le toliko, da lopatice dvignete od tal. Hkrati poskušajte elastiki povečati napetost. Z vdihom se vrnite v začetni položaj. 5 5. Izteg rok nad glavo Postavite se vzravnano, v roke primite ročke. Roke iztegnite v stran v višino ramen in jih v komolcih pravokotno upognite navzgor, tako da nadlahtnica in podlahtnica tvorita pravi kot. Z izdihom povečajte napetost trupnih mišic ter roke iztegnite nad glavo. Pazite, da je medenica ves čas v nevtralnem položaju, lopatici pa čim bolj skupaj. Z vdihom ročke spustite v začetni položaj. Ulezite se na trebuh, roke iztegnite nad glavo, noge naj počivajo na tleh, čelo naslonite na podlago. Z izdihom dvignite iztegnjeno roko ter diagonalno roko stran od podlage. Z vdihom diagonalni okončini spustite in ob ponovnem izdihu dvignite drugo diagonalo. 6 V legi na hrbtu pokrčite noge in stopala položite vzporedno na tla. Roke iztegnite in jih dvignite proti stropu. Z izdihom stisnite trebušne mišice in vzdignite medenico do mostu na lopaticah. Boki so v tem položaju iztegnjeni (stegna in zgornji del telesa so v isti liniji). Opremo se na lopatice in stopala in nikakor ne na vrat. Medenica se ves čas izvedbe vaje nahaja v nevtralnem položaju, nato jo z vdihom spustite proti tlom, in se tik pred stikom s tlemi ustavite. Vajo večkrat ponovite. V kolikor si želite vajo otežiti, postavite stopala dlje od telesa ali pa vajo izvedite zgolj na eni nogi. Sistem vaj za krepitev celotnega telesa 2 1. Dvigovanje bokov 7 7. Raztezanje elastike pred seboj v višini ramen Stojte vzravnano, stopala so postavljena v širini bokov. V roke primite elastiko tako, da je razpon med rokama približno 10 cm. Roke se nahajajo predročeno v višini ramen in so v komolcih rahlo pokrčene. Z izdihom stabilizirajte trup in potegnite roke narazen. Pazite, da ohranite višino ramen. Z vdihom napetost elastike počasi zmanjšujte. PRISPEVEK DRUŠTVA BOLNIKOV Društvo onkoloških bolnikov Slovenije V Sloveniji živi več kot 88 tisoč bolnikov z rakom. Sodobni postopki odkrivanja in zdravljenja bolezni omogočajo vse več ljudem, da kljub vedno bolj razširjenemu obolevanju in tudi po bolezni živijo polnovredno v svojem delovnem in družbenem okolju. Pri tem jim je že 30 let v podporo tudi program Društva onkoloških bolnikov Slovenije Pot k okrevanju. Društvo združuje tako bolnike z rakom kot tudi njihove svojce, prijatelje, zdravstvene strokovnjake in druge, ki želijo sodelovati, se zavzemati za krepitev zdravja in za čim bolj kakovostno življenje z boleznijo. Trenutno je članov okoli 2500. Namen društva je: y prispevati k celostni rehabilitaciji bolnikov z rakom, y razvijati prostovoljno delo in samopomoč, y širiti znanje o raku, y o zaveščati bolnike o pomembnosti dejavnega sodelovanja pri zdravljenju in rehabilitaciji, bolnikov pa ozavešča, informira in spodbuja k aktivnemu sodelovanju pri zdravljenju in okrevanju. Z zbirkama knjižic »Dobro je vedeti, kaj pomeni« in »Vodnik za bolnike na poti okrevanja« želimo širiti znanje o posameznih vrstah raka in svetovati bolnikom, da bi laže obvladovali bolezenske težave. Akcije ozaveščanja o raku Poleg opisanih programov izvajamo še številne akcije ozaveščanja o raku in si prizadevamo, da bi se ljudje raka ne bali, temveč bili o njem obveščeni, da bi ga čim hitreje odkrili in uspešno zdravili. ● Pomembne informacije Naslov Društvo onkoloških bolnikov Slovenije Poljanska cesta 14 1000 Ljubljana Predsednica prim. Marija Vegelj Pirc, dr. med. Uradne ure od 9. do 13. ure, od ponedeljka do petka Kontakt telefon: 01 430 32 63, gsm: 041 835 460 e-pošta: [email protected] y jih seznanjati o njihovih pravicah in jih tudi zagovarjati, y v plivati in soodločati pri načrtovanju in izvajanju zdravstvenega varstva. Društvene dejavnosti Pot k okrevanju ‒ organizirana samopomoč bolnikov z rakom. Princip samopomoči temelji na dejstvu, da si ljudje z enako izkušnjo bolezni in s podobnimi težavami najlaže zaupajo svoje stiske in učinkovito nudijo oporo z globoko empatijo in razumevanjem ter izmenjavo izkušenj. V ta namen delujejo posebej usposobljeni prostovoljci in strokovnjaki v mreži 21 skupin za samopomoč po celi Sloveniji. Za individualno samopomoč se bolnik in svojci lahko obrnejo na društvena informativna centra na Onkološkem inštitutu Ljubljana in v UKC Maribor, ženske z rakom dojke pa še na prostovoljke v štirih krajih, kjer operirajo raka dojke. Publikacije. Društveno glasilo ‒ revija Okno izhaja od leta 1987, dvakrat letno. Sprotno poroča o dejavnostih društva, s prispevki strokovnjakov in pričevanji KrvničkeNovičke / 7 Navodilo: 2 L D B T E A B O E T 1 E V 2 V L D B A L A O L Vnesite črke v prazna polja tako, da bo vsaka vrstica, vsak stolpec in vsako 3x3 polje vsebovalo vse črke besede TELOVA1DBA2. A O 1 T E T 2 D A  1 V Diseminirani plazmocitom Pozdravljeni! Vam je zdravnik povedal, da imate diseminirani plazmocitom? Poglejte na spletno stran: www.plazmocitom.si Namen te spletne strani je vam in vašim bližnjim predstaviti čim več informacij o tej krvni bolezni. Tako boste lažje razumeli, o čem govorijo vaši zdravniki in medicinsko osebje. Besedilo je napisano v razumljivem jeziku in predstavlja možne vzroke, simptome in pot do diagnoze diseminiranega plazmocitoma. Izvedeli boste, kaj lahko pričakujete od različnih načinov zdravljenja, ki so danes na voljo. Veliko pozornosti smo namenili tudi socialnim okoliščinam te bolezni, saj sta številnim bolnikom podpora in razumevanje, ki so ju deležni od drugih bolnikov, v veliko pomoč. Upamo, da boste v besedilu našli koristna pojasnila, s katerimi boste dopolnili tista, ki jih boste dobili pri svojem lečečem zdravniku/hematologu. Njega lahko prosite za jasno razlago svojega stanja in možnosti, ki jih imate. Na prijazen način vas skozi značilnosti bolezni, zdravljenje in nasvete popeljejo tudi animacije. Kolofon glasila: Krvničke Novičke . VEL-SLO-N-156-021014 . Izdajatelj: Janssen, farmacevtski del Johnson & Johnson, Šmartinska 53, 1000 Ljubljana, telefon: 01 401 18 00 Oblikovna zasnova in grafična priprava: Future Art d.o.o., Ljubljana . Oktober 2014 FOTOGRAFIJE V REVIJI: SHUTTERSTOCK, OSEBNI ARHIV DRUŠTVA ONKOLOŠKIH BOLNIKOV SLOVENIJE • ILUSTRACIJE: FUTURE ART • SLIKA Z NASLOVNICE: MARIO MESA, SOCIAL FIRE, UMETNIŠKO DELO IZ »THE CREATIVE CENTER« V A Sˇ S U D OKU A