1. No category

moj swatycomet
Poštnina plačana pri pošti 2ooo Maribor
št.1 - junij 2010
LETO I
GLASILO POSLOVNEGA
SISTEMA SWATYCOMET
SWATYCOMET - MOJE PODJETJE
Str. 7
Ciljno vodenje
Str. 8 in 9
Intervju z Iztokom Rozmanom,
direktorjem Flex SC
Str. 10 in 11
Intervju z Matjažem Merkanom,
direktorjem Industrijskih
brusnih orodij
Str. 12 in 13
Intervju z Marijo Metličar,
direktorico Tehničnih tkanin
Str. 14 in 15
UREDNIŠTVA
Str. 4 in 5
Dolgo pričakovana
združitev je za nami.
Sprememba, ki je in bo v
veliki meri vplivala na naše
ustaljene navade večine od
nas. Pa vendarle, kakorkoli
obračamo in na koncu
obrnemo, življenje zahteva
spremembe in razvoj, zato
so spremembe pravzaprav
edina stalnica našega
življenja.
Vedno, brez izjeme, je vsaka
nova situacija ustvarjena s
spremembami, ki so se
dogodile pred njo.
Intervju z Alešem Semprimožnikom,
vodjo razvoja
Str. 16 in 17
Management idej
Str. 18 in 19
Selitve proizvodnje
Str. 20 in 21
Predvsem pa je najpomembnejše, da jih sprejmemo z optimizmom, s pozitivnim
pristopom. Na naslednjih straneh boste lahko prebrali, kaj so o spremembah in
svojih novih občutkih povedali zaposleni, ki so bili premeščeni v novo delovno
okolje.
Raziskava interne klime
MOJ SWATYCOMET je glasilo
Poslovnega sistema SWATYCOMET,
namenjeno informiranju zaposlenih.
Izdaja: SWATYCOMET d.o.o., Titova c. 60,
2000 Maribor. www.swatycomet.com
Naslov uredništva:
Tovarniška 5, 3214 Zreče
Telefon: 03 75 75 360
e-mail: [email protected]
Uredniški odbor:
Miran Jagodič, odgovorni urednik,
Majda Labotar,
Iva Mlinšek Lešnik,
Erna Kočnik,
In Alenka Mrzdovnik
Sodelovanje pri uredništvu
in redakcija: Di@log co
Oblikovanje: Carrera, Srečko Fratnik
Tisk: Tiskarna Grafika Gracer
Naklada: 1400 izvodov, brezplačno
2
Pozitivizem do sprememb je tisti, ki omogoča, da spremembo ugledamo kot
prednost, da se naš pogled z obstoječega dvigne proti novemu bogastvu, ki je pred
nami. Upati si vstopiti v spremembo in uživati pri tem, se veseliti novih doživetij ni
enostavno, a je ena izmed najpomembnejših poti k radosti in veselju do življenja.
Zadovoljen človek je tisti, ki s pozitivnim pristopom in neobremenjenostjo ustvarja
nove spremembe ter s pozitivno radovednostjo sprejema tiste, ki mu stopijo na
življenjsko pot.
Naša moč je v pozitivnem razmišljanju in spreminjanju!
Spremembe v našem podjetju so narekovale tudi potrebo po spremembi grafične
podobe in imena glasila. Pomembno pri tem pa je, da obdržimo poslanstvo in
vizijo uredniškega odbora, to je izdajanje glasila, ki z imenom, slikovitim izgledom,
preglednostjo rubrik, vsebino, osredotočeno na ljudi, zbuja radovednost in
pričakovanja bralcev. Združevanje različnih podjetniških kultur in načina razmišljanja
je tudi dodaten motiv, da MOJ SWATYCOMET postane učinkovit in zaupanja vreden
komunikacijski kanal.
Zaupanje raste počasi in se ga ne da kupiti, lahko ga le pridobimo. Zaupanje je
pravzaprav plačilo, nagrada za vse, kar delamo in dajemo. Z zaupanjem pa je žal
podobno kot z zdravjem – odhaja na drvečem konju, prihaja po polžje. Zaupanje
lahko porušimo zelo hitro, (znova) pa ga pridobimo šele po dolgem času. Miran Jagodič,
odgovorni urednik
UVODNIK
Iz vsebine:
BESEDA VODSTVA
Spoštovane
sodelavke in
sodelavci,
SWATYCOMET je bil ustanovljen v začetku aprila 2010 in za
nami so že skoraj trije meseci delovanja.
Premalo za dolgoročne analize, pa vendar dovolj za razmislek.
SWATYCOMET predstavlja združitev dveh dolgoletnih tradicij
slovenske brusne industrije, več kot 130 let SWATYJA in več kot
50 let COMETA. Gradimo torej na bogatih izkušnjah preteklosti,
imamo pa tudi jasno vizijo prihodnjega razvoja.
Naša sedanjost predstavlja združitev dveh uglednih podjetij,
predvsem pa združitev bogastva znanj in usposobljenosti
sodelavcev, kar skupaj odpira številne priložnosti za dvig
kakovosti izdelkov, izboljšave procesov ter večjo raznolikost
programov in celovitost storitev, s tem pa boljše možnosti na
globalnem trgu.
Naša aktualna osrednja naloga, ki
odpira pot v varno in stabilno
prihodnost, je optimizacija vseh
področij našega delovanja. V mesecu
maju smo po temeljitih pripravah
začeli izvajati selitve proizvodnih
programov med lokacijama Zreče in
Maribor s ciljem koncentracije enakih
programov na enem mestu. V teku je
tudi celotna reorganizacija podjetja,
ki vključuje ne samo spremembe v
organizaciji in poslovnih procesih,
ampak tudi v načinu razmišljanja.
Naš največji izziv je ustvariti enotno
podjetniško kulturo, ki bo temeljila na
sodelovanju in bo usmerjena k našim
kupcem. Leto 2010 je leto sprememb,
ki jih moramo čim prej in čim bolje
izpeljati, da se bomo v naslednjem
letu lahko ponovno v celoti posvečali
kupcem, odzivnemu in kakovostnemu
zadovoljevanju njihovih potreb in
pričakovanj.
Poslovanje v letu 2010 se v primerjavi s
preteklim obdobjem izboljšuje.
Obseg naročil na ključnih programih
brusnih izdelkov je zadovoljiv, še
vedno pa nismo zadovoljni s situacijo
na programu tehničnih tkanin.
Kljub nekoliko boljšim rezultatom in
ponovnemu pozitivnemu poslovanju
razmere v poslovnem svetu ostajajo
negotove, s tem pa tudi pritiski na
naše delo. Delo v proizvodnji, pa tudi
na ostalih področjih, otežuje še proces
selitev. Selitve od nas zahtevajo
dodatno delo, številna prilagajanja
in obilo razumevanja. Nekateri
sodelavci ste zaradi selitev proizvodnih
programov bili premeščeni v drugo
delovno okolje znotraj iste ali tudi na
drugo lokacijo podjetja. Vsem tem
spremembam, ki so že ali pa bodo še
nastopile v prihodnjih mesecih, se ne
moremo izogniti. So nujne za
zagotavljanje nemotenega poslovanja
ter čim boljše in čim hitrejše
izpolnjevanje zahtev naših kupcev.
Premestitev v drugo delovno okolje
je vedno odraz znanj, usposobljenosti
in poznavanja določenih procesov ali
pa povečanja potreb po določeni vrsti
dela, ki jo posameznik obvlada, zato
so vsa razmišljanja in namigovanja v
drugačni smeri ne samo vir
nezadovoljstva in slabših odnosov,
ampak so v celoti nepotrebna.
Spremembe, ki zaznamujejo letošnje
leto, vplivajo na vsakega izmed nas in
od nas zahtevajo nemalo naporov.
Če ne bi bili tako zelo prepričani, da
so nujne in prave za naš obstoj in
nadaljnji razvoj, se zanje gotovo ne bi
odločili. Zahtevajo namreč ogromno
časa, energije in dodatnih stroškov,
ki bi jih lahko namenili tudi drugim
nalogam. Spremembe moramo
sprejeti kot del našega vsakdana.
Vrnitev na nekdanji način dela ni več
možna, za jutrišnjo pot pa se bomo
morali še kako potruditi in delovati
skupaj, v isti smeri in z dobrimi
nameni. V poslovnem svetu vlada
zaostren konkurenčni boj, krize in
negotovosti še ni konec, možnosti za
popravne izpite je vse manj.
Z združitvijo smo dobili ogromno
priložnost, ki jo s skupnim nastopom
in uveljavljenjem vseh naših prednosti
gotovo znamo izkoristiti. Dokažimo,
da zmoremo in se zavihtimo med
najboljše!
Aleš Mikeln,
direktor družbe SWATYCOMET
3
SWATYCOMET moje podjetje
Naše poslanstvo ali za kaj in za koga smo tukaj
• Našim kupcem zagotavljamo kakovostne umetne bruse in tehnične tkanine.
• Visoka kakovost naših izdelkov izhaja iz tradicije in inovativnosti skozi leta našega razvoja.
• Pričakovanja kupcev izpolnjujemo s popolnim obvladovanjem poslovnih procesov in
celovito ponudbo.
Naša vizija ali kam gremo
• Družba SWATYCOMET bo med vodilnimi evropskimi proizvajalci kakovostnih umetnih
brusov in tehničnih tkanin.
• Položaj na trgu utrjujemo z odličnostjo v poslovanju ter odzivnim izpolnjevanjem zahtev
in pričakovanj kupcev.
Naše vrednote ali kako delujemo
V središču naše pozornosti so naši kupci. Za njihovo zadovoljstvo in zvestobo smo odgovorni
vsi zaposleni. Na njihove želje se odzivamo v najkrajšem možnem času.
OST
KAKOV
Skrb za kakovost je naša temeljna
vrednota, ki jo gojimo tako v
medsebojnih odnosih kot pri
zagotavljanju izdelkov in storitev
našim kupcem. Hitro se odzivamo na
želje kupcev in z največjim možnim
izkoristkom virov, ki so nam na voljo,
zagotavljamo kakovostne rešitve za
njihove potrebe.
R
USTVA
Našo prihodnost gradimo
na zaupanju in spoštovanju
drug drugega. V sodelovanju
s sodelavci in zunanjimi
partnerji razvijamo
dolgoročne odnose za varno
in stabilno prihodnost.
ST
JALNO
Smo samoiniciativni,
prevzemamo pobude in smo
vedno pripravljeni na nove
izzive. Na vsakem koraku si
prizadevamo za izboljšave.
Iščemo vedno nove ideje in
priložnosti ter jih spreminjamo
v učinkovite rešitve.
4
JE
OVAN
SODEL
ST
O
VORN
ODGO
E
ZNANJ
Sprejeli smo vizijo znanja in
učenja. Z izboljševanjem
usposobljenosti sodelavcev
krepimo našo konkurenčno
prednost. Nenehno širimo naša
obstoječa in pridobivamo nova
znanja, ki jih prenašamo tudi na
ostale sodelavce v podjetju.
Delujemo odgovorno, smo
natančni in skrbni v odnosu
do sodelavcev in vseh drugih v
delovnem okolju. Z orodji,
energijo in drugimi viri ravnamo
kot dobri gospodarji.
OSREDNJA TEMA
Razvijamo rešitve za naše
kupce
V sodobnem tržnem svetu sta
zgolj proizvodnja in prodaja
izdelkov premalo. Glavni izziv
uspeha sta zadovoljevanje
potreb kupcev in izpolnjevanje
njihovih zahtev. Ostra
konkurenca globalnega
poslovnega sveta zahteva čim
hitrejše odzivanje na kupčeve
vse bolj zahtevne želje. Kupci
ne želijo samo kakovostnih
izdelkov po primerni ceni,
zahtevajo vedno nove
rešitve za njihove specifične
potrebe, fleksibilnost na vseh
področjih, hitro odzivanje in
predvsem celovite storitve,
ki vključujejo tudi izvajanje
kakovostnih poprodajnih
aktivnosti. Za učinkovito
izvajanje servisnih storitev pa
je potrebno sodelovanje vseh
zaposlenih. Potrebni sta dobra
organiziranost in komunikacija
ter zavedanje, da smo za
izpolnjevanje kupčevih želja
odgovorni vsi v podjetju.
Naš trg je svet
V SWATYCOMETU razmišljamo
in delujemo globalno.
Umeščamo se med največje
evropske igralce v brusni
branži. Več kot 80 % prodaje
ustvarimo na tujih trgih. Mreža
naših poslovnih partnerjev
se razprostira po vseh petih
celinah sveta, z iskanjem vedno
novih priložnosti jo bomo krepili
tudi v prihodnje. Naši ključni
trgi so Evropska unija, države
nekdanje Jugoslavije in drugi
deli Evrope, Bližnji vzhod, vse
bolj pomembni pa postajajo
tudi trgi BRIC, predvsem Brazilija
in Rusija.
Ključni poslovni cilji
•
•
Celovit poslovni sistem
Z matično družbo SWATYCOMET ter hčerinskimi podjetji (SWATY
•
– INPO in Ecopack v Sloveniji
ter Cobra v Avstriji in Toroflex
v Nemčiji) tvorimo celovit
mednarodni poslovni sistem.
Smo del Skupine Avtotehna,
ki z vrhunskimi storitvami in
izdelki že dobrih pet desetletij
postavlja trende in vnaša svež
veter v poslovno okolje.
S programom flex postati
eden od treh
najpomembnejših in
največjih proizvajalcev
tovrstnih izdelkov v Evropi.
V industrijskem programu,
kjer bo poudarek na
intenzivnemrazvoju novih
inovativnih izdelkov in
iskanju tržnih niš, postati
pomemben igralec pri
posameznih ciljnih skupinah
profesionalnih uporabnikov.
Z lastno proizvodnjo
tehničnih tkanin ostati med
največjimi proizvajalci za
brusno industrijo, z novimi
programi pa prodreti tudi v
druge veje industrije.
Vodstvo družbe
Moja
misel
Alenka Mrzdovnik
(poslovna sekretarka direktorja družbe)
Po 10 letih dela v Zrečah se veselim spremembe
in novega izziva, ki mi ga novo delovno mesto,
sem poslovna sekretarka pri generalnem
direktorju v Mariboru, predstavlja. Selitev zame
ni težava, saj že nekaj časa živim blizu Maribora
in bom tako službo imela bližje. Verjamem, da se
bomo z novimi sodelavci dobro ujeli in bom pri
svojem novem delu uspešna. Sprejeta sem bila
lepo, zato menim, da so vse skrbi odveč.
Irena Jezovšek-Hudina (Keramika)
Moja
misel
V SPE 2 sem že od oktobra 2009, ko se je enota
Keramike selila iz Zreč v Maribor. Bili smo prvi in
menim, da je bilo zato najtežje. Z delom smo se
začeli dokazovati, kot da smo novozaposleni.
Ni lahko po toliko letih zamenjati kraj dela in
sodelavce, vendar verjamem, da se mi je to
zgodilo z namenom in spremembo jemljem kot
izziv.
5
POSLOVNE
STRANI
Poslovanje v prvih štirih mesecih
letošnjega leta
V prvih treh mesecih leta 2010 sta COMET in SWATY
poslovala še kot ločeni družbi, od prvega aprila dalje pa kot
enovito podjetje. Poslovanje prvih štirih mesecev je tako
odraz velikih sprememb v načinu dela in organizaciji, ki so
se in se bodo še odvijale pri nadaljnjem optimiziranju
izvajanja procesov.
V prvih štirih mesecih smo dosegli za dobrih 21 milijonov
evrov prihodkov od prodaje, ki pa ne vključujejo več
prodaje Tehničnih tkanin v SWATY in obratno prodaje
Keramike v COMET. Razen programa Tehničnih tkanin, kjer
prodaja močno (kar za 25 %) zaostaja za načrtom, so se
ostali večji programi (Flex) približali planiranim vrednostim,
nekateri so plan celo malenkost presegli (Bakelit, Keramika
in Diamanti). Podjetje kot celota pa je doseglo 93 % plana.
V primerjavi z enakim lanskim obdobjem, ko nas je zajela globoka recesija in
sta bili obe družbi v izgubi, so letošnja
gibanja bistveno bolj vzpodbudna, saj
je prodaja v večini programov porasla
približno za petino. Posledično je boljši
tudi finančni rezultat, ki je pozitiven.
Zaradi usklajevanja in težav pri načinu
zajemanja podatkov na lokaciji
Maribor pa je tako izkazan rezultat
začasne narave, zato je o konkretnih
številkah še prezgodaj govoriti.
Na poslovanje v tem obdobju so in
bodo tudi v bodoče neugodno vplivala
cenovna gibanja na področju nabave.
Gre za podražitve strateških materialov
in energentov, ki predstavljajo največjo
stroškovno kategorijo v strukturi lastne
cene proizvodov.
Za investicije v osnovna sredstva smo
po lanskoletnem zatišju letos namenili
že nekaj več kot 1,2 milijona evrov,
večinoma so se vlaganja nanašala na
proizvodno opremo in deloma na
posodobitev informatike. V pripravi sta
še dve večji naložbi, in sicer v četrto
6
mešalno linijo ter avtomat za
proizvodnjo Flexa.
koncu leta, ob dobrem medsebojnem
sodelovanju, lahko vsi zadovoljni z
doseženim.
Naša pričakovanja in načrti za letošnje
leto so optimistični. To nam potrjuje
tudi trenutno stanje naročil, ki je dobro
za večino programov, še posebej
za Flex. Žal pa je stanje naročil na
področju programa Tehničnih tkanin
še vedno slabo.
Metka Hren,
vodja kontrolinga
Za leto 2010 družba SWATYCOMET
načrtuje prihodke od prodaje v višini
dobrih 68 milijonov evrov. Kljub temu
da bomo imeli zaradi preseljevanja in
lokacijskega zaokroževanja
proizvodnih programov do konca
leta še precej dodatnih stroškov, smo
planirali, da bo naše poslovanje v tem
letu pozitivno, kar nedvomno od nas
pričakujejo tudi lastniki.
Naši cilji so tako usmerjeni v skrbno
ravnanje s sredstvi, zlasti z zalogami
in terjatvami, v racionalno obnašanje
na področju povzročanja stroškov in
optimiziranje procesov. Vse skupaj
naj pripomore k temu, da bomo na
Elizabeta Arnuš (Flex)
Moja
misel
Zdi se mi, kot da sem prišla v novo službo. Ko
bodo prišli še drugi sodelavci iz Maribora, bo
malo boljše.
CILJNO VODENJE
Zakaj cilj?
Če ne veš, kam si namenjen, potem je vsaka pot dobra. Pa je?
Ciljno vodenje predstavlja temelj za:
• koordinacijo vseh zaposlenih za realizacijo poslovnega načrta
• povečanje usklajenosti delovanja
• zmanjševanje konfliktov med posamezniki in enotami
• vsebinski pogovor o pričakovanjih do posameznika
• kakovostno povratno informacijo o delovanju
(performance = doseganje ciljev)
• izboljšanje percepcije pravičnosti sistema nagrajevanja
CILJI UPRAVE
Pričakovani donos
Obratni kapital
Združitev
Cilji, povezani od
zgoraj navzdol
CILJI SPE FLEX SC
Pričakovani donos
Obratni kapital
Združitev
Specifika SP1
Skupni procesi
Povzeto po
AT Adria in Fakta PR.
CILJI SPE IBO
CILJI SPE TT
Pričakovani donos
Obratni kapital
Združitev
Specifika SP2
Skupni procesi
Pričakovani donos
Obratni kapital
Združitev
Specifika SP3
Skupni procesi
CILJI PO POSAMEZNIH STROKOVNIH SLUŽBAH
Redni delovni cilji specifika služb
Proces ciljnega vodenja se navezuje na
letno poslovno planiranje. Letni poslovni
načrt postavimo v funkcijo glavnega
koordinativnega dokumenta. Že v procesu
letnega planiranja poskrbimo, da poleg
jasno določenih ciljev organizacije izrazimo
tudi jasne in eksplicitne cilje za
organizacijske enote (sektorje/oddelke
in službe). Ob tem poskrbimo tudi za
horizontalno uskladitev med
sektorji/oddelki in službami. Posebno
pozornost posvetimo usklajevanju
medsebojnih odvisnosti.
Skupni cilji – poenotenje
procesov in delovanja na
nivoju SWATYCOMET
Združitev
Tako izdelan in usklajen poslovni načrt
zavezuje tako upravo do lastnikov podjetja
kot hkrati tudi direktorje organizacijskih
enot do uprave in med seboj. Omogoča
takojšnje spuščanje ciljev po hierarhiji
navzdol do vsakega posameznika.
Ob vzpostavljanju sistema ciljnega vodenja
izhajamo iz stanja obstoječih procesov
letnega planiranja, letnih razgovorov ter
sistemov ocenjevanja/merjenja delovne
uspešnosti. Sisteme želimo medsebojno
uskladiti ter nadgraditi. Pri tem ohranjamo
vse dobre elemente, ki so v praksi že
uveljavljeni.
Nova vloga
strokovne službe v
novem podjetju
Po sprejetem poslovnem načrtu za
združeno podjetje smo direktorji/vodje
organizacijskih enot skupaj z upravo
dorekli cilje za organizacijske enote, ki
podpirajo cilje SWATYCOMETA. V letu 2010
smo si zadali uspešno izpeljati združitev
podjetja SWATYCOMET, poenotiti procese
in realizirati sinergijske učinke.
S proaktivnim delovanjem na vseh lokacijah
in na vseh nivojih v podjetju SWATYCOMET
želimo doseči strateški cilj – dolgoročno
ustvarjanje dodane vrednosti za poslovne
partnerje, zaposlene, podjetje in lastnike.
Marjeta Hedl Škrinjar
direktorica SKS
7
Najpomembnejši cilj v tem
letu je koncentracija enote
Flex SC na lokaciji Zreče
Intervju z Iztokom Rozmanom, direktorjem SPE 1 Flex SC
Kaj obsega enota SPE 1 in kakšna je vaša vizija?
SPE 1 združuje proizvodna programa flex in fleksibilni brusi. Trenutno
proizvodnja še poteka na dveh lokacijah, to je v Zrečah in Mariboru.
Pomembnejši cilj v tem letu pa je preselitev celotne enote, proizvodnje,
prodaje, tehnologije, kontrole in pakiranja na lokacijo v Zrečah.
Poslanstvo enote Flex SC je zagotavljanje kakovostnih in varnih izdelkov,
ki izpolnjujejo potrebe in želje naših kupcev. Strateška vizija enote, ki
najbolje ponazarja smer našega želenega prihodnjega razvoja, pa je
postati vodilni evropski proizvajalec tankih smolno vezanih brusov.
Kakšne cilje ste si zastavili in kako jih
boste dosegali?
Ključni cilj naše enote je postati
eden od treh največjih proizvajalcev
programa flex v Evropi. Dosegli ga
bomo z optimiranjem proizvodnih
lokacij in procesov, dvigom kakovosti
izdelkov, povečanjem produktivnosti ter
modernizacijo in večjo avtomatizacijo
proizvodnje. V maju smo pričeli s
selitvenimi aktivnostmi, katerih cilj je
koncentracija celotne enote v Zrečah. Pri
naši proizvodnji je izjemnega pomena
obvladovanje stroškovnika. Zaradi velike
odvisnosti od gibanja cen surovin in
energentov je še toliko pomembnejše,
da na vseh drugih področjih v največji
možni meri optimiramo stroške.
8
Doseči želimo 5 do 10-% količinsko
rast letno, kar bo zahtevalo hitrejšo
odzivnost na zahteve trga, ohranjanje
obstoječih in pridobivanje novih trgov.
Izjemnega pomena bo tudi poenotenje
tržne kulture na ravni celotnega
podjetja. SWATYCOMET mora postati
sodobno, tržno usmerjeno podjetje, kjer
smo za zadovoljstvo kupcev odgovorni
vsi zaposleni. Tukaj smo zaradi kupcev in
obstali bomo, če bomo znali in zmogli v
pravem času poiskati kakovostne rešitve
za njihove potrebe in zagotoviti celovit
servis storitev. V SPE 1 bomo morali
optimirati tržno ekipo, potrebna pa bo
tudi visoka motiviranost zaposlenih na
vseh področjih za doseganje skupnih
ciljev.
SPE 1 je največja enota v
SWATYCOMETU. Kako ste organizirani in
kakšni so načrti na področju zaposlenih?
Flex SC sestavljajo tri podenote: flex,
fleksibilni brusi in prodaja. Skupaj
trenutno zaposlujemo le nekaj manj
kot 450 sodelavk in sodelavcev, od tega
jih skoraj 90 % dela v proizvodnji. Po
združitvi so se ekipi v Zrečah že priključili
nekateri sodelavci iz Maribora, in sicer
tako tržniki kot proizvodni delavci.
Večji del selitev proizvodne opreme je
seveda še pred nami, kar pomeni, da
bo do konca leta, ko moramo zaključiti
vse selitvene aktivnosti, prihajalo še do
sprememb in premeščanj zaposlenih.
Čeprav se spremembe na začetku morda
zdijo problematične, sem prepričan, da
bomo postali dobra in ubrana ekipa,
ki bo usmerjena k skupnim ciljem.
Zmanjševanje števila zaposlenih ali
iskanje novih kadrov za določena
področja bo odvisno predvsem od
tržnih razmer, povpraševanja in obsega
naročil za naše izdelke. Trenutna
situacija je dobra, prav tako pa tudi obeti
za naprej.
FLEX SC
kakšnega večjega ponudnika. Strateški
trgi za nadaljnji razvoj so vsekakor hitro
rastoči trgi BRIC, okrepitve prodaje
načrtujemo predvsem na trgih Brazilije
in Rusije.
Poslovanje v letu 2010 je torej bolj
spodbudno od preteklega obdobja?
Obseg naročil se je v letošnjem letu
ponovno izboljšal, kapacitete so dobro
zasedene. Z ustvarjenimi prihodki
od prodaje smo se v prvih mesecih
letošnjega leta približali načrtovanim
vrednostim, ki pa so še vedno daleč od
tistih iz obdobja pred krizo.
Razveseljuje tudi partnerstvo do kupcev
na dolgi rok, čas pisanja sovpada ravno
z 20-letnico uspešnega sodelovanja z
angleškim kupcem Davidom Elcockom,
ki je lastnik firme Abracs ltd.
Področni vodja prodaje Jani Škof, ki
pokriva angleško govoreče države, se je
takrat med tremi kandidati odločil dati
ekskluzivo takratni firmi ElCock Power
Tools zaradi dosega največje realizacije
in zaupanja v možnost dolgoročnega
partnerstva. Da je bila odločitev takrat
prava, dokazujemo še sedaj. Navkljub
prvotni ekstremni rasti prodaje smo v
zadnjih letih uspeli ohraniti stabilnost
poslovanja, ki se letno giblje do 1 mio
GBP. Tudi perspektiva nadaljnje rasti
je, saj smo uspeli nadgraditi posle s
specialnim programom za potrebe
železnic.
Kakšni so načrti na področju
proizvodnje, katere razvojne naloge
so v ospredju, so predvidene kakšne
posodobitve opreme?
Prve konkretne naloge so povezane
z izpeljavo selitve strojnega parka
med lokacijama Zreče in Maribor. S
koncentracijo proizvodnje na enem
mestu, ki pomeni tudi poenotenje
receptur, optimiranje števila zmesi
in prenos tehnologije izdelave
brusov, bomo optimirali proizvodne
kapacitete in procese ter zagotavljali
boljši nadzor nad kakovostjo izdelkov.
Selitvene aktivnosti moramo skladno z
definiranimi terminskimi plani izpeljati
do konca letošnjega leta.
Seveda gradimo tudi na razvoju novih
izdelkov in na smelo zastavljenih
razvojnih nalogah. V teku sta razvoj
dvoslojne brusne plošče, extra linije
rezalnih plošč in rezalke za železniške
tire ter širitev programa izdelkov
2x2. Poteka tudi projekt na področju
zagotavljanja stabilne kakovosti
in varnosti izdelkov v skladu z
mednarodnimi standardi.
Načrtujemo tudi investicijska vlaganja v
višini 15 milijonov evrov v naslednjem
kratkoročnem obdobju. V pripravi sta
dve večji naložbi, nakup nove mešalne
linije za brusne zmesi in avtomat za
izdelke Φ100.
Kakšni pa so načrti na področju prodaje
in odnosov s kupci?
Pomemben vidik združitve za področje
prodaje je povečanje prodajnega
programa in združitev tržnih znanj ter
izkušenj, kar vodi v boljše prodajne
možnosti. V obdobju 2011-2015
načrtujemo količinsko rast prodaje
v višini 5 do 10 %. Prodaja v SPE 1
poteka v večji meri preko hčerinskih
podjetij Toroflex v Nemčiji in Cobra v
Avstriji ter obstoječih distributerjev
na drugih ključnih tržiščih. Naša
najpomembnejša tržišča so zahodna
in srednja Evropa, države nekdanje
Jugoslavije in Bližnji vzhod. Poleg
ohranjanja obstoječih trgov in kupcev
načrtujemo tudi pridobivanje novih.
Med našimi najpomembnejšimi kupci
so Black&Decker, Bosch, Metabowerk in
kupci iz Irana. Naša želja je pridobiti še
Dušanka Ferenc (Flex)
Moja
misel
Sprejeti smo bili dobro. Sicer pa se še privajam
na vse.
Tatjana Gert (Računovodstvo)
Moja
misel
Ko sem izvedela, da ob združitvi podjetij
odhajam na delo v Zreče, sem bila presenečena.
Prvi delovni dan so nas novi sodelavci sprejeli
prav lepo ter predstavili oddelek in delo, ki ga
bomo opravljali. Vendar sem že drugi dan po
prihodu v Zreče ugotovila, da je to nov izziv.
Sodelavci, delovno okolje in delo, ki ga opravljam, vse to je odlično. Sprememba pozitivno
vpliva name in tudi vožnja zame ni problem.
Vsi, ki vas selitev v Zreče ali obratno še čaka,
sprejmite to pozitivno in ne bo nikakršnih težav.
Ekipi v Zrečah so se že priključili nekateri sodelavci iz Maribora. Večji del
selitev je še pred nami, kar pomeni, da bo do konca leta prihajalo še do
sprememb in premeščanj zaposlenih. Čeprav se spremembe na začetku
morda zdijo problematične, sem prepričan, da bomo postali dobra in ubrana
ekipa, ki bo usmerjena k skupnim ciljem.
9
Naša prihodnost je v
razvoju inovacij na
področju brušenja
Intervju z Matjažem Merkanom, direktorjem SPE 2
Industrijska brusna orodja
Novo podjetje prinaša tudi nove ljudi s svežimi idejami. S 1. junijem
je vodenje SPE 2 prevzel Matjaž Merkan, univ. dipl. inž. fizike, nekdanji
direktor družbe Siteco sistemi. Takoj smo ga prosili za pogovor, v
katerem nam je predstavil osnovne usmeritve enote, več o njegovih
pogledih na SWATYCOMET in razvoj enote SPE 2 pa lahko zagotovo
pričakujemo v naslednjih številkah glasila.
Od vašega prihoda v družbo
SWATYCOMET je sicer šele slab mesec
dni, pa vendarle, kako bi predstavili
enoto, ki jo vodite?
V SPE Industrijska brusna orodja
razvijamo kakovostne rešitve na
področju brušenja v industriji. Naši
poslovni partnerji so steklarne,
lesnopredelovalna podjetja,
kovinskopredelovalna podjetja,
orodjarne, livarne in storitvena podjetja,
kot so železnice in gradbena podjetja.
Osnova za današnje delo in prihodnji
razvoj so znanje in 130-letne izkušnje,
našo prihodnost pa vidim v razvoju
inovacij na področju brušenja.
Kateri so ključni cilji SPE 2?
Naši ključni cilji so ostati tržni vodja
na trgih nekdanje Jugoslavije, postati
pomemben igralec na bližnjih trgih in
biti prisoten na evropskih ter svetovnih
trgih. Usmerjeni smo na ustvarjanje
dovolj velike dodane vrednosti, ki bo
pomenila dobičkonosnost področja
in panoge. Naša pomembna naloga
je optimizirati proizvodni in prodajni
10
program, kjer bomo poseben poudarek
dali superabrazivom. Poleg tega sta
naša prednostna cilja tudi rast obsega
prometa in povečanje produktivnosti.
S prihodom v SWATYCOMET ste prevzeli
vodenje ene večjih enot, ki pokriva
različne proizvodne programe. Kako ste
organizirani?
V SPE 2 nas je zaposlenih 220, skupaj
s sodelavci družbe SWATY-INPO, ki
opravljajo dela kontrole in pakiranja, še
dodatnih 44. Enoto Industrijska brusna
orodja bomo koncentrirali v Mariboru,
torej na eni lokaciji, kar bo prineslo
optimizacijo, povečanje produktivnosti
proizvodnje in racionalizacijo vseh
drugih poslovnih procesov. Keramika
je preseljena že od lani jeseni, selitev
težkega bakelita in superabrazivov pa
je v teku. Na enoti v Oplotnici ostaja
dosedanja proizvodnja magnezita in
ognjeodpornih materialov. Enota poleg
proizvodnje zajema tudi prodajo, ki je
razdeljena na posamezne referate glede
na tržišča, ki jih pokrivamo.
Kakšno je trenutno stanje v proizvodnji
in prodaji?
Mesec maj 2010 je bil uspešen in vliva
optimizem tudi za prihodnje mesece.
Na programih Industrijskih brusnih
orodij smo ustvarili promet v višini
le nekaj manj kot 1,4 mio evrov, kar
je predstavljalo 50 % več kot v maju
lanskega leta in dobro četrtino več,
kot je bilo načrtovano.
V obdobju od januarja do maja 2010
smo ustvarili promet v višini 6,148 mio
evrov, kar je nekoliko nad načrtovanim
in za več kot četrtino presega promet
v enakem obdobju lani. Kljub boljšim
rezultatom pa žal še vedno ne
dosegamo pozitivnega izida iz
poslovanja, smo pa blizu.
INDUSTRIJSKA ORODJA
Kakšni so načrti na področju
proizvodnje?
V prvi vrsti smo osredotočeni na
uspešno izpeljavo procesa selitev
programa Flex iz Maribora v Zreče in
programa Diamantnih brusov iz Zreč v
Maribor.
Nadaljevati želimo tudi z zastavljenimi
več kot desetimi razvojnimi projekti.
Trenutno največji je razvoj novih
specifikacij centromaskinov
920x100-150xH. Na področju investicij
je v polnem teku nabava 1600-tonske
stiskalnice, vredne 300.000 evrov.
V jeseni pričakujemo izdelavo vzorcev
in referenčna testiranja.
Zadali smo si tudi cilja večje stroškovne
učinkovitosti ter hitrega in odzivnega
izpolnjevanja potreb naših kupcev, za
kar bodo potrebne optimizacija toka
proizvodnje in izboljšave pri planiranju
proizvodnje.
Kateri so vaši ključni trgi in kaj
načrtujete na področju prodaje v
prihodnje?
Naši najpomembnejši kupci danes
prihajajo s trgov nekdanje Jugoslavije,
Nemčije, Avstrije, Italije, Madžarske pa
tudi Belgije in Anglije.
Načrtujemo sistematizacijo
prodajnega dela enote, ki bo temeljila
na znanju in usposobljenosti
sodelavcev. V prihodnje bomo
povečali aktivnosti in prisotnost pri
industrijskih kupcih. Nenehno bomo
iskali tudi nove prodajne priložnosti in
se posluževali novih prodajnih orodij.
Martina Kukovec (Flex)
Moja
misel
Delo v Zrečah je OK. Dela se tu in tam.
Edino vožnje se bo treba še navaditi.
Matjaž Mraz (Razvoj in tehnologija)
Moja
misel
Zamenjava lokacije je bila sicer načrtovana,
vendar se je moja selitev zgodila tako rekoč čez
noč. V Mariboru sem dobro sprejet in se uspešno
privajam na nov način dela. Ker sem iz Celja, sem
s selitvijo pridobil precej dodatnih kilometrov.
Vendar je vožnja po avtocesti manj naporna,
kot je bila prej, ko sem se do Zreč vozil po lokalni
cesti.
Matjaž Merkan ima bogate izkušnje z vodenjem, prodajo in marketingom. Pred prihodom v SWATYCOMET je pet let
vodil podjetje Siteco Sistemi, prodaja svetilk in inženiring razsvetljave, ki je del nemškega holdinga Siteco. Preden
je postal direktor podjetja, je opravljal naloge direktorja prodaje in marketinga. Funkcijo direktorja prodaje in
marketinga je pred tem opravljal še v podjetju Elektrokovina Svetilke, ki je v lasti nemškega podjetja Siemens. Novi
izzivi vodenja SPE 2 v SWATYCOMETU mu ne dopuščajo veliko prostočasnih dejavnosti, zato bo tudi za pogovor o
njegovih zanimanjih in hobijih več časa v nadaljevanju.
11
TEHNIČNE TKANINE
Naš prvi cilj je povečati
prodajo zunanjim kupcem
Intervju z Marijo Metličar, direktorico SPE 3 Tehnične tkanine
Kaj proizvajate v SPE 3 in kdo so vaši kupci?
Naša enota se ukvarja s proizvodnjo tehničnih tkanin. Glavnino
proizvodnega programa pomenijo armaturne mrežice iz
steklenih vlaken za vgradnjo v bruse, s čimer brusni izdelek
dobi za uporabnika ustrezno varnost na visokih obratih.
Proizvajamo jih za potrebe proizvodnje brusov na obeh
lokacijah SWATYCOMETA v Zrečah in Mariboru ter tudi za naše
konkurente s področja proizvodnje brusov, tako domače kot
tuje.
Za potrebe gradbeništva proizvajamo
tkanino za izolacijske fasadne sisteme,
ki ima ustrezno alkalno odpornost.
Proizvajamo tudi filtre za filtriranje
aluminija, ki jih uporabljajo v livarstvu,
ter na željo kupcev tudi tkanine za
ojačanje drugih kompozitov.
Čeprav ne sodimo v tekstilno branžo,
pa sprehod skozi naše hale razkrije
prav vse operacije, ki so lastne
tkalnicam. Na lokaciji v Ločah imamo
snovanje, to je predpriprava niti za
tkanje, v naši tkalnici se nahaja 32
tkalskih strojev za tkanje tkanine,
nadalje imamo impregnacijske linije
za oplemenitenje tkanine s
fenol-formaldehidno (FF) smolo.
Izsekavanje v diske, kar tudi poteka v
naši enoti, pa ni lastno tekstilni branži.
Kateri so vaši ključni cilji?
Naša enota je vsekakor usmerjena v
rast, ki pa je v veliki meri soodvisna
od rasti celotnega SWATYCOMETA.
Predvsem si želimo povečati prodajo
12
zunanjim kupcem. Danes je slabša
situacija kot pred dobrim letom, saj
dosegamo 65-% realizacijo interne
prodaje in le 35 % prodamo zunanjim
kupcem. Razmerje želimo spremeniti,
to je tudi naš prvi cilj. Drugi cilj v
naslednjih letih je povečevati prodajo
in poiskati programe iz drugih vej
industrije, kjer bi lahko uporabljali
tehnični tekstil. Računamo, da bi do
leta 2013 že morali slediti konkretni
premiki tudi v druge veje industrije.
Kako je enota organizirana?
Locirani smo v Ločah, kjer se
izvajajo vse proizvodne funkcije.
Da naše poslovanje in proizvodnja
potekata nemoteno, koristimo
določene storitve ostalih služb znotraj
sistema SWATYCOMETA, s katerimi
pokrivamo področja računovodstva,
financ, nabave, ekologije, kadrovskih
zadev, izobraževanja, logistike,
vzdrževanja ter investicij. Enota SPE 3
pa poleg proizvodnje razpolaga še z
lastno prodajo in razvojem.
Kaj pa število in struktura
zaposlenih?
Trenutno nas je 87 zaposlenih, od
tega jih je 71 neposredno v
proizvodnji. Ta hip je 5 zaposlenih
posojenih v drugo enoto v Zrečah.
Pred nami je nekaj upokojitev, ki pa
jih bomo nadomestili z
notranjimi kadrovskimi rezervami.
V tem trenutku nove zaposlitve niso
predvidene. Kadrovska struktura je v
veliki meri tehnično naravnana.
V proizvodnji imajo zaposleni
pridobljeno izobrazbo od 3. do 5.
stopnje, dva med vsemi zaposlenimi
imata 7. stopnjo, trije pa 8. stopnjo
izobrazbe. Veliko zaposlenih v naši
enoti je žensk, odobreno imamo
nočno delo žensk.
Kako pa je s prodajo in uspešnostjo
realizacije planov?
Razmerje med interno in eksterno
prodajo je neugodno, kar za nas
pomeni sicer količinsko veliko dela in
manjše prihodke. Dobiček
ustvarjamo le z eksterno prodajo, ki
pa jo moramo povečati vsaj za 30 %.
Program, ki ga obvladujemo, je manj
dobičkonosen kot pred dvema ali
tremi leti. Cene materialov se
konstantno dvigujejo, v stalnem
porastu so cene energije, hkrati pa
moramo našim kupcem zagotavljati
nizke cene – predvsem zaradi kitajske
konkurence.
Zato iščemo notranje rezerve v
TEHNIČNE TKANINE
izkoriščenosti delovnega časa,
posebno pozornost posvečamo
odpravljanju napak v proizvodnji in
nižanju stroškov rezervnih delov.
Načrtujete kakšne investicije v
proizvodnji?
Za odpravo ozkih grl, izboljšanje
pretočnosti in boljšo izkoriščenost
delovnega časa se bomo lotili
naslednjih projektov:
• rekonstrukcija snovalnega stroja, kjer
bomo povečali hitrost previjanja,
• predvidevamo prenovo 10 navijal v
tkalnici, s tem bomo izboljšali
napetost navijanja,
• načrtujemo preureditev AIR-JET
strojev še za druge tipe tkanin,
• specializacija tkanja vezave platna za
potencialnega novega kupca.
Predvidena je rekonstrukcija
navijalne naprave na impregnacijskih
linijah, kjer bomo namestili vlečno
verigo. Načrtujemo vzpostavitev
avtomatizacije beleženja
impregniranih tež na linijah, kar bo
vodilo v višjo kakovost. V roku enega
leta je v načrtu izdelava še dveh pickup naprav za pobiranje diskov.
Takoj, ko bo na letni ravni presežena
proizvodnja 13.000.000 m² tehničnih
tkanin, bomo pričeli z večjimi
naložbami:
• naložba v dodatno impregnacijsko
linijo, postavitev novih štanc,
• postavitev novih tkalskih strojev,
• dodaten snovalni stroj,
• nadaljnje gradnje proizvodnih
prostorov.
Pri načrtovanju pa smo seveda
zavezani spoštovati zakonodajo.
Posebno skrb posvečamo varovanju
zdravja ljudi in varstvu narave. Zaradi
uporabe topil in goriv smo potencialni
vir ogrožanja, kar pomeni spoštovanje
IPPC in Seveso zakonodaje. Nobeno
področje ne bo ostalo neurejeno, kar
velja tudi za sanacijo hrupa v tkalnici.
Kakšno je trenutno stanje v proizvodnji? So proizvodne kapacitete zasedene?
Trenutno imamo rezerve v proizvodnih kapacitetah. V tkalnici in po potrebi na
snovanju poteka delo v treh izmenah, medtem ko na izseku in impregnaciji delo
že nekaj časa poteka v dveh izmenah. Trenutno proizvedemo 850.000 m² tkanin,
ko pa bomo v proizvodnji presegli 1.000.000 m² tkanin, bo potreben dodaten
kader in zagon kompletne tretje izmene. Tako je bilo še v letu 2008, nato sta kriza
in prodor kitajskih proizvodov z nižjimi cenami povzročila padec pod to mejo.
To za nas pomeni ogromne dodatne
stroške, a nam omogoča naš obstoj
tudi v prihodnje. Žal pa za te
investicije v izboljšanje delovnih
pogojev ali za uskladitev s predpisi EU
že lep čas ni na voljo nobenih sredstev
ali subvencij. Najde se kaj za majhna in
srednja podjetja, za velika pa ne. Tako
je celotno breme naložb teh vrst na
podjetju samem.
Kakšni pa so vaši načrti na področju
prodaje? Boste iskali tudi nove trge?
Naše težnje so povečati eksterno
prodajo. Kar se tiče iskanja novih
kupcev, teh praktično ni, saj se
proizvajalci brusov tudi drugod
združujejo ali pa celo ukinjajo
proizvodnjo. Trenutno smo prisotni v
13 državah (Avstrija, Poljska, Bolgarija,
Anglija, Madžarska, Argentina ...).
Želimo si vstopiti še na kako novo
tržišče. Verjamem, da smo pri tem
lahko uspešni, saj je kakovost naših
izdelkov v svetu poznana, v
preteklosti pa smo si ustvarili ugled.
Z eksterno prodajo dosegamo okoli
400.000 evrov mesečno, pričakovanja
na osnovi planov pa so bila 600.000
evrov na mesec. Za dosego take
realizacije nas čaka še kar dolga pot,
s pametnimi in primernimi prijemi
zmoremo to doseči.
Veseli me tudi visoka pripravljenost in
enotnost zaposlenih ob uvedbi
sprememb. To, da si zaposleni med
seboj zaupajo in da zaupajo
vodstvu, je zelo pomembno. Po tej
plati so ustvarjeni vsi pogoji, da se
bomo prilagodili vsem prihajajočim
izzivom, seveda pa bodo nujne
preudarne odločitve in tudi nekaj
sreče.
Dušan Jakob (Flex)
Moja
misel
Za mene je najtežje (opomba: Dušan je
delovodja). Delam isto kot sem v Mariboru,
vendar je vse drugače. Cel sistem je drugačen,
zato vse začenjam na novo. Poleg vsega je zame
ogromna sprememba vožnja, ki je prej ni bilo.
Erika Raber (Flex)
Moja
misel
Nisem se še privadila. Verjamem, da se bom,
vendar bo trajalo nekaj časa. Velika razlika je v
sistemu dela.
Veseli me visoka pripravljenost in enotnost zaposlenih ob uvedbi
sprememb. To, da si zaposleni med seboj zaupajo in da zaupajo vodstvu,
je zelo pomembno. Po tej plati so ustvarjeni vsi pogoji, da se bomo
prilagodili vsem prihajajočim izzivom.
13
RAZISKAVE in RAZVOJ
Pravočasno prepoznavanje priložnosti na
Pravočasno prep
Intervju z Alešem Semprimožnikom, vodjo razvoja
Kako bi na kratko predstavili enoto za razvoj?
Poslanstvo enote je razvijati prepoznavnost in
konkurenčnost naših serijskih in izvenserijskih izdelkov s
povečevanjem kakovosti in optimiranjem procesov
brušenja pri končnem uporabniku ter optimirati
procese izdelave brusnega orodja. Načrtno razvojno
delo, sistematičen pristop pri reševanju težav ter iskanje
rešitev sodijo med temeljne zadolžitve naše enote.
Združitev dveh podjetij in
gospodarska kriza sta dva
mejnika bližnje preteklosti.
Kateri pa so najpomembnejši cilji za
prihodnost?
Ključni cilj je zagon in realizacija
razvojnih nalog, ki smo si jih zadali.
Gre za procesne izboljšave in razvoj
novih izdelkov. Pri razvoju novih
proizvodov težimo k temu, da
dosežemo višjo dodano vrednost.
Pri procesnih izboljšavah pa bodo
imele prednost naloge, katerih rezultat
bo večja kakovost izdelkov in
produktivnost.
Obstoječ program izdelkov bomo
razvijali in optimirali v smeri hitrejše
odzivnosti do kupca in podajanja
enotne in bolj kakovostne
informacije. Cilj je posodobitev orodij
in pripomočkov, ki bodo omogočali
hitrejše delo z manj napakami, in večja
preglednost pri zajemanju informacij.
Kratkoročni cilj pa je prenos
programov na predvidene lokacije. Pri
tem je prav tako potrebno zagotoviti
prenos tehnologij in dobrih praks, ki so
se pridobivale med dolgoletno prakso.
Na področju fleksa potekajo
usklajevanja receptur, toleranc in
14
ostalih posebnosti.
Pri prenosu industrijskega bakelita
so aktivnosti usmerjene predvsem
na program za tirnice, pri katerem je
potrebno veliko aktivnosti, da
zagotovimo kakovosten izdelek in
zadovoljivo produktivnost.
V enoti superabrazivov pripravljamo
podloge za poenotenje
informacijskega sistema, kar nam bo
omogočilo nemoten dokumentacijski
tok.
Kdo so sodelavci v razvoju?
V oddelku nas je 18 zaposlenih.
Sodelavci razvoja in tehnologije so
vpeti v SPE 1 in SPE 2, laboratorij,
management idej, investicije ter
konstrukcijo. Z enoto SPE 3 pa
sodelujemo preko skupnih projektov.
Gre predvsem za samostojne
strokovne delavce in razvojne
tehnologe ter samostojne tehnologe.
Izobrazbena struktura je
kombinacija inženirjev kemije in
strojništva, oboji imajo že dolgoletne
izkušnje na področju brusne industrije
in ustrezna znanja, ki se dopolnjujejo.
Novost v združenem podjetju je
centralno organiziran razvoj. Kakšne
so prednosti in pričakovanja?
Prednost centralno organiziranega
razvoja je širši spekter znanja, ki
omogoča večjo fleksibilnost. Mnogo
tehnoloških rešitev lahko apliciramo
na različnih področjih. Npr. smole,
polnila, keramična veziva, zrna v
različnih vezeh, rešitve pri oblikovanju
plošč, težave z razporeditvijo zmesi,
homogenost zmesi … Velikokrat se
rešitve prepletajo, ne glede na vez, v
kateri je izdelan brus. Še več
prednosti bo opaziti, ko bodo vsi
programi preseljeni na predvidene
lokacije in ko bo razvojno tehnološko
delo v celoti osredotočeno na proces
in razvoj izdelkov – tako novega kot
obstoječega asortimana.
Prednost pri iskanju rešitev pa se
kaže že sedaj pri prenosu tehnologij v
smislu prenosa tehnološkega znanja in
dobrih praks, za kar pa je potrebno kar
nekaj časa in energije, da uspemo
prepoznati prednosti oziroma
pomanjkljivosti.
RAZISKAVE in RAZVOJ
trgu je pomemben dejavnik
pri razvoju izdelkov
poznavanje
priložnosti
S katerimi razvojnimi projekti se
trenutno ukvarjate in kaj še načrtujete?
V teku so razvojne naloge na področju
razvoja novih izdelkov in izboljšav
obstoječega programa:
• dvoslojne brusilne plošče,
• brušenje stekla,
• brušenje smuči,
• vroče stisnjene plošče Ø 610 in
Ø 920,
• dvokolutno ploskovno brušenje,
• rezalke Ø 1.000 in Ø 1.200,
• brušenje turbinskih lopatic,
• brusna orodja za gradbeništvo.
Kar nekaj razvojnih nalog je še odprtih.
V kratkem predvidevamo zagon
nekaterih razvojnih nalog, kot so
ostrenje v lesni industriji, železniški
program, brušenje ozoblenj, brušenje
PKD in PCVD in ležajna industrija.
Predlogi za izboljšave v procesu so
podani, potrebno je še oceniti
investicije in določiti prioritete, kar bo
narejeno do konca tega meseca.
Gre za izdelavo testnega stroja,
spremljanje produktivnosti strojev,
rekonstrukcijo izsekovalke, sistem za
pobiranje mrežic, brušenje dia
poravnal, obdelavo keramičnih
surovcev, optimiranje podajalne
naprave obdelave …
Za razvoj in izboljšave izdelkov in
proizvodnih procesov so izjemnega
pomena informacije s trga. Kako
poteka sodelovanje s tržniki?
Usmeritev razvoja je vsekakor tržna.
Iz tega naslova bo pomemben
dejavnik pravočasno prepoznavanje
priložnosti na trgu. V ta namen imamo
predvidena redna srečanja, na katerih
bomo izmenjevali izkušnje s
sodelavci s terena, kar nam bo
omogočilo skupno reševanje in
optimiziranje procesov pri naših
kupcih. Izmenjave informacij na naših
rednih sestankih in preko vzorcev, ki
jih tržniki prinašajo s terena, pa nam
omogočajo spremljanje konkurence
in možnost hitrejšega odziva. Hitrejša
odzivnost do kupcev pa je tako eden
od naših temeljnih ciljev.
Glede izboljšav proizvodnih procesov
že dalj časa potekajo tedenski
proizvodni sestanki, na katerih
rešujemo problematiko oz. iščemo
rešitve glede procesa samega.
Sodelujete tudi z zunanjimi
institucijami in strokovnjaki?
Oprema v našem laboratoriju ne
zadovoljuje vedno vseh naših potreb
po opravljanju analiz. Zato že dalj
časa sodelujemo z Inštitutom Jožef
Štefan in z Inštitutom za materiale na
Fakulteti za strojništvo v Mariboru.
Prav tako poteka sodelovanje z
laboratoriji in strokovnjaki naših
dobaviteljev, ki razpolagajo s
potrebnimi specifičnimi znanji in
opremo. Gre za dobavitelje zrn, smol
in polnil. Tovrstnega sodelovanja smo
se v preteklosti premalo posluževali, v
prihodnje ga želimo okrepiti.
Z vsemi dobavitelji smo v dogovoru,
da nas sproti obveščajo o novostih v
njihovih proizvodnih programih.
Njihovo znanje in izkušnje nam
prenašajo preko izobraževanj, ki
potekajo pri nas. Letos je izobraževanje
že izvedel Fenolit, v tem mesecu ga bo
Usmeritev razvoja je vsekakor tržna. Organiziramo redna srečanja s
sodelavci s terena, na katerih izmenjujemo izkušnje in skupaj iščemo
rešitve. Eden naših temeljnih ciljev je hitrejša odzivnost do kupcev.
še Treibacher. Z dinamiko vsaj enega
predavanja na dva meseca želimo v
prihodnje tudi nadaljevati.
Nekaj spodbudnih besed ob koncu?
Priložnosti je veliko, prepričan sem, da
jih bomo prepoznali in znali izkoristiti.
Angelca Babič (Računovodstvo)
Moja
misel
Z organizacijo dela v Zrečah sem zelo
zadovoljna. Sodelavke so prijazne in se z njimi
dobro razumem. Prihod na delo zahteva večji
napor, vendar rada prihajam.
Tomo Sadek (Skladišča materiala)
Moja
misel
V Mariboru sem že en mesec. Razliko med delom
tu in tam močno občutim. V kolektivu so me
lepo sprejeli in sem se dobro ujel. Čeprav imam
predpostavljenega v Zrečah in precej kilometrov
daleč, komunikacija poteka zelo uspešno. Na delo
v Mariboru sem se hitro navadil.
15
Širimo ideje in ustvarjalnost med
sodelavce na vseh lokacijah
MANAGEMENT
IDEJ
O inovacijah govorimo in poslušamo redno in povsod, drugačna zgodba pa je z
njimi živeti in jih prepoznavati.
Prvi zametki uradne inovacijske dejavnosti so bili v Zrečah zabeleženi v začetku
osemdesetih let. Pred osmimi leti smo inovativnost kot prenovljeno metodo v okviru
MANAGEMENTA IDEJ začeli širiti med sodelavce. Poudarek smo dali množičnosti. Govoriti
smo začeli o idejah. Postopoma, vendar vztrajno, nam ta naša takratna namera daje
rezultate.
Dobro se zavedamo, koliko znanja in izvirnih idej kroži med ljudmi. To imenujemo
posameznikov intelektualni kapital. Zapleteno? Niti ne!
S takšnim pristopom želimo miselnost »da je vsaka ideja dobra in naj se nobena ne izgubi«
spodbuditi med vsemi sodelavci v novem podjetju SWATYCOMET, na vseh lokacijah delovanja in v
vseh sredinah.
Na začetku bo med sodelavci, ki doslej
niste poznali MANAGEMENTA IDEJ,
obilo vprašanj, dvomov, zagotovo pa
tudi navdušenja. Prednost imamo,
ker se določenim začetnim težavam
in oviram že znamo izogniti, v
preteklosti smo se namreč kar nekaj
naučili.
Za začetek se bomo potrudili način
in tehniko podaje idej približati vsem
zaposlenim ter vaše nadrejene na vseh
nivojih spodbuditi, da bodo pristopi
k potrditvi ideje, vodenju realizacije
in nenazadnje zaključku z nagrado
v skladu s predpisanimi standardi.
Z dobro voljo in odzivnostjo vam
obljubljam, da boste imeli vsi možnost
soustvarjanja pri izboljšanju vašega
delovnega mesta, pri nizanju idej za
nove izdelke, izboljšavah procesov in
varnejšem ter ekološko ustreznejšem
okolju.
Začeli bomo z izobraževanji. Prejeli
boste zloženko o glavnih poudarkih
inovacijske dejavnosti, o postopku in
o možnostih. MANAGEMENT IDEJ prav
posebej spodbuja ideje z lastnega
področja dela. Nihče ne pozna
delovnega okolja bolje kot delavci
sami. Ti vedo, kje delovni procesi
niso optimalni. Vsako še tako majhno
idejo, četudi izgleda na prvi pogled
neznatna, je smiselno upoštevati.
Celotni management – vsi delavci
na vodstvenih in vodilnih delovnih
mestih, še posebej, ko nastopajo v
vlogi neposrednega vodje, morajo
ideje svojih sodelavcev čim hitreje
preveriti in realizirati ukrepe, ki obetajo
izboljšave.
Torej počakamo le, da se sprejmejo
ustrezni akti, in krenemo.
Prvi korak seznanitve je bil za vodilne
v Mariboru že storjen v sredini aprila,
prav tako bomo organizirali preglede
doslej podanih idej v Zrečah, Oplotnici
in Ločah.
Verjamem, da bomo ob letu osorej
nestrpno pričakovali rezultate o
nagrajenih inovacijah v okviru
Štajerske gospodarske zbornice.
Z letošnjo bero na natečaju inovacij
regionalne GZ Celje smo zelo
zadovoljni!.
Dragica Šraj (Računovodstvo)
Moja
misel
Po 30 letih dela v Mariboru je takšna selitev
precej zahtevna. S težavo se privajam na dnevno
vožnjo več kot 50 km v eno smer. Težko se bom
privadila. Novi sodelavci pa so me lepo sprejeli,
za kar sem zelo hvaležna.
16
MANAGEMENT
IDEJ
Med najboljšimi inovatorji za
leto 2009 v celjski regiji, za
COMET dvakrat srebro
Večina upa, da bomo krizno leto 2009 z vidika vseh
gospodarskih neugodnosti kmalu pozabili. Vsekakor pa
ne bomo in ne želimo pozabiti uspešnih realizacij idej,
inovacij tega leta. Posebej bi izpostavila dve, ki sta bili
letos poslani na izbor najboljših inovacij celjske regije in
dosegli zavidljiv uspeh. 23. junij 2010 bo tako zapisan z
debelim tiskom za sedem naših s srebrom nagrajenih
sodelavcev.
Letošnji izbor najboljših inovacij v
celjski regiji in slovesni dogodek s
podelitvijo priznanj v organizaciji
RGZC je bil jubilejen, in sicer že
10. zapored. Prijavljenih je bilo 30
inovacij iz 16 podjetij, pri katerih je
sodelovalo 67 inovatorjev, največ
doslej. Ta podatek pove veliko o tem,
da se podjetja čedalje bolj zavedajo
pomembnosti inoviranja.
Uvodnemu pozdravu direktorja
zbornice Draga Polaka je sledil
nagovor predsednika RGZC Aleša
Mikelna in spodbudni pozdrav
direktorja Urada RS za intelekturalno
lastnino dr. Jurija Žureja.
Ta je slikovito izpostavil, da je
inovativnosti tudi, kako svojo
navidezno majhnost znati poudariti,
kot primer pa navedel potencial naših
nogometašev na SP. Glasbeni uvod
sta s “Sozvočjem gonga in violine”
popestrili priznani ruski glasbenici.
Sledila je svečana podelitev 14
priznanj in plaket ter 16 diplom.
Obe naši inovaciji sta prejeli srebrni
priznanji
Inovacija: Posodobitev procesa
hladne regeneracije ostankov brusnih
materialov (SPE 2 Oplotnica)
Inovatorji: Herbert Brdnik, Božo
Jančič ter Branko Vodenik in
Inovacija: Naprava za avtomatsko
odvzemanje polizdelkov na
izsekovalnem stroju (Pick up v SPE 3
Loče)
Inovatorji: Branko Vodenik, Božo
Jančič, Primož Mumelj, Toni Arh,
Roman Štuklek in Dušan Jager
Zaključnemu srečanju je sledil
sproščen že tradicionalen razgovor
ob kavi, kjer je direktor družbe podelil
simbolične nagrade nagrajencem.
Priznanja za najboljše inovacije so
prerasle v vseslovensko promocijo
inovacij, kjer danes sodelujejo vse
regionalne gospodarske zbornice in
območne zbornice GZS. V finale za
izbor nagrajevanja na nacionalni
ravni se uvrstijo najbolje ocenjene
inovacije na regionalnem nivoju.
Med celjskimi petimi zlati in srebrni
inovacijami gresta dalje na nacionalni
izbor tudi obe naši. Jasno je, da si
želimo čim boljšo uvrstitev!
Čestitke!
Več o inovacijah 2009 RGZS na spletni
strani www.rgzc.si.
Iva Mlinšek Lešnik,
samostojna strokovna sodelavka
Dve od najdragocenejših dobrin, ki ti jih
nihče ne more ukrasti, sta znanje in ideje!
(I.M.L.)
17
SELITVE
PROIZVODNJE
Selitve zahtevajo
dobro usklajenost in
sodelovanje
V proces selitev proizvodnje ste zaposleni različno
vključeni, prav gotovo pa ste vsi že seznanjeni, da v
podjetju od začetka maja potekajo selitve. Če ne
drugače, preko oglasnih desk, kjer redno objavljamo
obvestila o opravljenih in načrtovanih selitvenih
aktivnostih. Nekateri ste že opazili posamezne
spremembe pri načinu dela, drugi ste spoznali tudi
nove sodelavce, tretji pa ste v polni meri vključeni v sam
proces selitev in v nove organizacije procesov v podjetju.
foto
Ekipe, ki so zadolžene na posameznih
področjih, so globoko vključene
v dogajanje in s polnimi koraki
napredujejo proti zastavljenemu
cilju, to je preselitev vseh načrtovanih
proizvodnih kapacitet na lokacijah
Maribor in Zreče do meseca decembra.
Proizvodni prostori počasi dobivajo
svoj končni izgled, ureja se vsa
potrebna infrastruktura, posamezni
stroji so uspešno preseljeni in
že delujejo na novih lokacijah.
Pripravljajo se naložbe v nova sredstva,
ki bodo omogočala boljše pogoje dela
in zagotavljala stabilnost proizvodnje
pri povečanem obsegu naročil.
Največ sprememb ste do sedaj lahko
opazili pri ureditvi nove oblikovalnice
Flex v bivših prostorih Keramike v
18
Zrečah, kjer smo izselili vso opremo
in izvajali največ gradbenih del.
V sosednjem prostoru smo izselili
proizvodnjo brusnih trakov. Tudi v
prostorih PE Diamanti v Mariboru
poteka veliko aktivnosti pri pripravi
infrastrukture za selitev strojev. V
obstoječih oblikovalnicah Flex v
Zrečah in Mariboru je vsak teden
kakšna sprememba, saj stroje selimo
enega za drugim.
Selitev proizvodnih programov
pomeni tudi premestitev določenega
števila zaposlenih v novo delovno
okolje. Želimo jim, da bi se čim hitreje
vključili v novo sredino. Pri selitvah
strojev sodelujejo tudi zunanji
operaterji, ki so nam v veliko pomoč
pri zagonu ter prvi proizvodnji.
Tako obsežni posegi ob trenutno
povečanem obsegu naročil zahtevajo
dobro usklajenost vseh vključenih in
veliko potrpežljivosti pri reševanju
težav, ki pri tem nastajajo. Do sedaj
smo jih, zahvaljujoč angažiranosti
ekip, ki skrbijo, da ne odstopamo od
zastavljenega terminskega plana,
reševali uspešno.
Čaka nas še veliko dela, saj glavni del
selitev ter večje naložbe v klimatizacijo
in termično obdelavo načrtujemo v
jesenskem delu. Prepričan pa sem, da
bomo nadaljevali tako kot do sedaj in
uspešno dokončali zastavljeno delo.
Vili Potočnik,
operativni vodja selitev
SELITVE
PRO IZVODNJE
Tloris industrijskega kompleksa SWATYCOMET Maribor, po
sedanjem vmesnem veljavnem stanju od junija do septembra.
Tloris industrijskega kompleksa SWATYCOMET Zreče, po
sedanjem vmesnem veljavnem stanju od junija do septembra.
19
MERJENJE ORGANIZACIJSKE KLIME
IN ZADOVOLJSTVA ZAPOSLENIH V
SWATYCOMET 2010
INTERNA KLIMA
Uspešna podjetja vzpodbujajo, razvijajo in uporabijo zmožnosti in znanja svojih zaposlenih.
Zato smo se odločili za ponovno raziskavo organizacijske klime ter zadovoljstva zaposlenih
in to na začetku, nekaj mesecev po združitvi družb COMET in SWATY. Uporabili smo
primerljivo metodologijo merjenja in na ta način na eni strani omogočili primerjavo
rezultatov z merjenji v letu 2008, po drugi strani pa ugotovili začetno stanje »energije«
zaposlenih v novi združeni družbi.
Rezultati raziskave v letu 2010
Namen raziskave organizacijske klime je bil ugotoviti, kako zaposleni gledajo na svoje delo, celotno podjetje in
spremembe, ki se dogajajo ob združitvi. Kje vidijo dobre strani in kaj menijo, da bi bilo treba spremeniti.
Kje so torej naše prednosti in kje so naše priložnosti za izboljšave?
Anketiranje vseh zaposlenih (merjenje klime) v letu 2010 je pokazalo sledečo sliko po 13 dimenzijah.
20
INTERNA KLIMA
Za ustrezno primerjavo smo združili
rezultate raziskave iz leta 2008
(COMET in SWATY) ter tako dobili
združeno sliko SWATYCOMET 2008.
Pri analizi klime v SWATYCOMET v
letu 2010 se moramo osredotočiti
na dve ključni informaciji. Prva je
udeležba zaposlenih, ki je bila ob
učinkovito pripravljenem projektu
zelo dobra (844 od 1.046 anket, kar je
dobrih 80 %), druga pa nakazuje na
srednje dobro vzdušje v organizaciji,
saj je srednja vrednost vseh ocen
2,93 in je v primerjavi z merjenjem
2008 malenkost nižja, za -0,01.
Moramo pa se zavedati, da so znotraj
organizacije kar velike razlike in tudi
vse kategorije ter trditve niso v enaki
meri napredovale, obstaja kar nekaj
prednosti in tudi izzivov.
Sama srednja vrednost vseh ocen
(2,93) ne pokaže večjih sprememb
v primerjavi z letom 2008. Če
pogledamo posamezne kategorije, se
pojavijo razlike, ki pa niso dramatične.
V zadnjih dveh letih se je zgodilo
kar nekaj velikih sprememb v okolju
(gospodarska kriza in recesija) in tudi
v sami organizaciji (združitev), kar je
nedvomno vplivalo na razpoloženje
zaposlenih. Kakšne razlike so nastale,
pa je na kratko predstavljeno v
nadaljevanju.
Izboljšanje komunikacije med vodji
in zaposlenimi
Vodje nas vzpodbujajo k sprejemanju
večje odgovornosti za svoje delo
in se več kot prej pogovarjajo
z nami o rezultatih dela. Nadrejeni
nam dajo več informacij za dobro
opravljanje svojega dela. Delovni
sestanki so postali nekoliko bolj
redni.
Pomembne pozitivne ugotovitve
Visoko je zadovoljstvo z delovnim
časom, stalnostjo zaposlitve, s
sodelavci, neposredno nadrejenim,
z delom samim in bistveno višje
zadovoljstvo z delovnimi pogoji
(oprema, prostori …). Zaposlenim
je trenutna zaposlitev zelo
pomembna, spremembe v
delovnem okolju (spremembe
DM, enot, lokacij …) obvladamo,
svojo prihodnost vidimo v
SWATYCOMET.
Prednosti:
Pozitiven odnos do kakovosti,
iniciativnost, zavzetost in solidni
odnosi med zaposlenimi
Prispevamo po svoji moči k doseganju
standardov kakovosti, čutimo
se odgovorne za kakovost, svoje
sodelavce in oddelke sprejemamo
kot cenjene stranke. Zavedamo
se nujnosti sprememb, izdelke in
storitve stalno posodabljamo.
Zavzeti smo za delo, pripravljeni
smo na dodaten napor in cenimo
delo svojih sodelavcev.
Izziv:
Poznavanje strateške usmeritve
organizacije
Politika in cilji so premalo jasni vsem
zaposlenim, slabo poznamo
glavne usmeritve iz dokumenta
o strateškem razvoju. Nekoliko
nižja ocena glede jasno
oblikovanega poslanstva –
dolgoročnega obstoja in delovanja
organizacije.
Nizko zadovoljstvo s sistemom
nagrajevanja in sistemom kariere.
Uspešnost se samo do neke mere
vrednoti po dogovorjenih ciljih, ni
sistema stimulacij (oziroma
ni dovolj prepoznan). Ostaja
nezadovoljstvo z višino plače (sicer
izboljšanje ocene v letu 2010)
in občutek, da je še zmeraj nizka
v primerjavi z okoljem. Premalo
je možnosti za napredovanje in
tudi kriteriji niso dovolj jasni.
Do neke mere jasnost delovanja na
operativnem nivoju – operativno
vodenje
Samostojni smo pri opravljanju
svojega dela, imamo jasno
predstavo, kaj se od nas pričakuje,
in zadolžitve so do neke mere
jasne.
Do neke mere nižja
pripadnost - distanca do organizacije
Primerjava uspešnosti SWATYCOMET z
drugimi slovenskimi
organizacijami se je znižala, tudi
učinkoviti smo nekoliko manj kot
leta 2008. Oddaljenost zaposlenih
do SWATYCOMET je nekoliko
večja, občutek varnosti zaposlitve
se je precej znižal (čeprav
zadovoljstvo s stalnostjo
zaposlitve ostaja zelo visoko).
Kako naprej?
Ponovno smo se torej pogledali
v ogledalo. V novih razmerah in
okoliščinah. Vendar to ni dovolj. Kot
organizacija se moramo osredotočiti
na ugotovljene izzive in jih začeti
sistematično odpravljati. Ravno tako
pa moramo ceniti prednosti, ki jih
imamo, in na njih temeljiti prihodnost.
Prvi korak je predstavitev rezultatov
vodstvu, vsem vodjem in tudi vsem
zaposlenim. Sledil bo korak, kjer bomo
skozi različne aktivnosti odpravljali
izzive in nadgradili prednosti, ki jih
imamo. Organizacijsko klimo bomo
ponovno merili čez leto dni. Na ta
način bomo dobili zelo jasno sliko,
kako uspešni in učinkoviti smo bili
pri svojih aktivnostih. Spoznali bomo,
kateri izzivi ostajajo še naprej in katere
smo uspeli bistveno izboljšati.
Mitja Cimerman
AT Adria
Irena Gradišnik (Računovodstvo)
Moja
misel
Sprejem na lokaciji Zreče je bil dober. Na
drugačen način dela se hitro privajam, saj so mi
sodelavke pripravljene pomagati pri
vsakodnevnem delu. Vesela sem, da sem prišla
med takšne ljudi.
21
SWATYCOMET
SMO LJUDJE
Nove delovne
obleke
Združitev in ustanovitev novega
podjetja SWATYCOMET je zahtevala tudi
spremembe na področju komuniciranja.
V prejšnji številki glasila smo vam
predstavili novo celostno grafično
podobo, njen pomen, razvoj in osnovne
aplikacije. Pomemben del naše zunanje
podobe je tudi obleka in zato smo se
odločili za postopno uvajanje enotnih
delovnih oblek, usklajenih z vizualno
podobo novega podjetja. Nove delovne
obleke so sive barve, plašči pa so modri.
Barve novih delovnih oblek odražajo
korporativno identiteto nove družbe in
upamo, da jih boste sprejeli za svoje.
Kroji oblek so posodobljeni, pri izbiri smo
dali prednost kakovosti, da bo nošnja
prijetna in vzdrževanje enostavno.
Mi vemo, da vi veste, da je izobraževanje
pomembno. In kaj ste za to pripravljeni storiti?
Šolski center Slovenske Konjice-Zreče vas vabi k vpisu
usposabljanja in tečaji
- jezikovni tečaji
- računalniški tečaji
- strojništvo (CNC operater, - varjenje
AUTOCAD, upravljalec strojev ...) - komunikacija
- kuharske delavnice
- peka kruha, peciva
- kaligrafija
- restavriranje
- krovec/klepar - sobarica
višješolska programa
- EKONOMIST
- MEHATRONIKA
Vpis je možen še do sredine septembra!
vinja
VEM center ORA Pohorje Dra
dokumentacije
ne
pis
raz
a
- informacije in priprav
in samostojne
- storitve e-vem za podjetja
podjetnike
anja
niška usposabljanja in svetov
Šolski center Slovenske Konjice-Zreče
Tattenbachova ulica 2a, Slov. Konjice
Telefon: 03 757 18 17, 757 18 22, 757 18 23,
Gsm: 041 661 154, [email protected]
www.sc-konjice-zrece.si
V jeseni bodo potekala brezplačna izob
raževanja: tečaj italijanščine, nemščine/ang
leščine,
tečaj pekekruha, potic, peciva, tečaj kalig
rafije, tečaj računalništva, kuharske dela
vnice, restavriranje,
ročno spretnostne delavnice.
22
Informacije
srednješolski programi:
- strojništvo
ija
- gastronom
- ekonomija
ja
vzgo
- predšolska
- trgovec
- bolničar
cni tečaj in
pokli
,
rame
prog
e
4-letn
in
e
Izvajajo 3-letn
poklicno-tehniško izobraževanje (3+2).
v naslednje programe:
KULTURA
KULTURA
Mladi ustvarjalci
Pomlad se je prevesila v poletje in narava
ustvarja čarovnijo oblik, barv in vonjev.
Z namenom, da bo tudi naša rubrika tako
prijetno obarvana, smo poiskali dva mlada
ustvarjalca, ki s svojo izvirno domišljijo in
talentom ustvarjata čudovite izdelke. Ni vse
samo v spretnih rokah, v pravi izbiri barv in
materialov, veliko lepega mora biti v srcu, da
lahko ustvariš sliko na papirju ali steklu.
Tokrat se nam predstavljata Natalija in Gašper. Njuni mamici
sta zaposleni v družbi ECOPACK d.o.o. »Ustvarjanje me napolni
s pozitivno energijo, ki jo potrebujem za vse šolske obveznosti,
« pravi NATALIJA JUHART iz Slovenske Bistrice.
Prvi občudovalki njenih izdelkov sta
mamica Maja Gorjanc, ki je zaposlena v
komerciali Ecopacka, in mlajša sestrica
Mija, ki je pravi sonček.
Natalija Juhart obiskuje 3. letnik
Prve gimnazije Maribor. Poleg
rednega pouka in druženja s sošolci
je aktivna v likovnih delavnicah in
kostumografskem krožku, ki prireja
razne performanse v avli šole in v
Pekarni Maribor.
V tem šolskem letu je izvedla
performans z Ano Brglez z naslovom
Kaj pa če mi ne bo všeč in sodelovala
na performansu Ženske.
Vsa leta gimnazijskega šolanja
sodeluje na Prešernovem natečaju, ki
ga prireja Prva gimnazija Maribor. Tako
je prejela v šolskem letu 2007/2008
drugo nagrado za sliko Veliki brat te
opazuje. Slikarski motivi ustvarjanja
na platno v oljni in akvarelni tehniki
so predvsem utrinki iz narave, portreti
ter domišljijski motivi. V šolskem letu
2008/2009 je ustvarila slona v velikosti
1,50 m, katerega osnova so bile
plastenke, oblečene in oblikovane s
papirmašejem. Za letošnje nagrajence
Prešernovega natečaja je ustvarila
reliefe iz dass mase, kar pomeni, da
ustvarja tudi na kiparskem področju.
Udeležuje se slikarskih delavnic in
kolonij pod okriljem Prve gimnazije
Maribor, kjer ustvarja in aktivno
sodeluje tudi pri organizaciji in izvedbi
dogodkov.
O Nataliji največ povedo njeni izvirni
in lepi izdelki. Naj se njena uspešna
zgodba piše še dolgo.
GAŠPER GAJŠEK iz Rogaške Slatine uresničuje sanje.
Gašper je dijak tretjega letnika
programa steklar v Šolskem centru
Rogaška Slatina in je zelo osredotočen
na svoje delo. Uspelo mu je celo
uresničiti del svojih mladostnih
sanj. Teden dni se je izobraževal na
področju različnih steklarskih tehnik
v Kramsachu na Tirolskem v sosednji
Avstriji.
Nadarjenega Gašperja zelo podpirajo
tudi njegovi starši. Mamica Branka
Gajšek je zaposlena v komerciali
Ecopacka. Nanj sta pa ponosna tudi
bratca Matic in Jure.
Podpirajo ga, da sanja z odprtimi očmi,
saj so njegov trud, volja in delo več
kot očitni. Da je tako, so potrdili tudi
mentorji avstrijske šole.
Steklo kot material Gašperja zelo
navdihuje. V vsaki steklarski tehniki
prikaže barvno ali prosojno lepoto
tega materiala.
Majda Labotar
23
AKTIVNOSTI
Izredna skupščina športno
rekreativnega društva
ŠPORTNE
Na pobudo izvršnega odbora Športno rekreativnega društva COMET je bila v
ponedeljek, 24. maja, v sejni sobi v Zrečah sklicana izredna skupščina društva.
Na skupščini smo razpravljali o novem imenu in novi organiziranosti društva glede na
združitev dveh podjetij v novo podjetje SWATYCOMET d.o.o.
Prisotnih 16 članov društva je sprejelo
naslednje sklepe:
1. Naziv ŠPORTNO REKREATIVNO
DRUŠTVO COMET – skrajšano
ŠRD COMET se spremeni v
»ŠPORTNO REKREATIVNO DRUŠTVO
SWATYCOMET« .
Izvršni odbor društva poskrbi za
pripravo dokumentacije ter pečatov
in registrira novo društvo na upravni
enoti.
2. Potrdijo se spremembe in
dopolni-tve statuta društva z
dne 24. 5. 2010.
Izvršni odbor spremembe statuta,
potrjene na izredni skupščini, vnese v
obstoječi statut in ga vloži na upravni
enoti kot temeljni akt društva.
3. Razrešita se člana IO društva Jolanda
Laubič in Vojko Korošec na lastno željo.
Za njun prispevek pri delu društva se
jima lepo zahvaljujemo.
4. V izvršni odbor društva se poleg
obstoječih članov vključijo novi člani:
Marta Naglič (SPE 3), Jani Škof (SPE 1),
Boris Valdhuber (SPE 2), Miran Gošnjak
(SPE 2), Branko Pigac (SPE 2).
Na skupščini smo obravnavali tudi
nekaj pobud o organizaciji delovanja
sekcij v Mariboru. Takoj ko se izrazi
dovolj velik interes za posamezne
dejavnosti in se pokažejo možnosti
organizacije, bo izvršni odbor pripravil
predlog in obvestil vse zainteresirane
člane društva, da se pridružijo
aktivnostim.
Zaposlene v Mariboru pa bomo
pozvali k včlanitvi v društvo, da bodo
lahko sodelovali v aktivnostih sekcij.
Vili Potočnik,
ŠRD SWATYCOMET
Za sodelavce z mariborske lokacije:
Kako se včlaniti v ŠRD SWATYCOMET?
Pozdravljeni, sodelavci z mariborske
lokacije SPE 2!
Z naslednjimi izplačilnimi listami
boste dobili še nekaj informacij o ŠRD
SWATYCOMET, kaj smo, kaj počnemo
in zakaj biti del nas.
24
Vsi boste v kuvertah dobili tudi
prijavnice za včlanitev. Prijavnice
izpolnite in oddajte Borisu
Valdhuberju, Branku Pigacu ali Alenki
Mrzdovnik (v tajništvu direktorja
družbe 1. nadstr.) .
Poleg prijavnice je zaželena tudi vaša
fotografija, da vam bomo lahko
izdelali člansko izkaznico, ki jo prejme
vsak novi član. Izkaznice so namenjene
predvsem za dokazovanje pri
koriščenjih popustov izven podjetja,
v dogovorjenih poslovalnica,
kopališčih ...
ŠPORTNE
NOVICE
V kateri sekciji lahko sodelujem
v poletnem času?
V poletnem času delujeta sekciji TENISA in POHODNIŠTVA.
TENIS
lahko igram po predhodni najavi v
tajništvu pri Mileni Cerinšek (SPE 1)
na tel: 03 75 75 222. Termini so vsak
TOREK in PETEK od 18:00 do 19:30.
Igrišče v parku Slovenske Konjice.
Vodja sekcije in informacije: Marjan
Gruden, tel.: 03 75 75 238
POHODNIŠTVO
Pričeli bomo z lokalnimi pohodi, da se
malo psihofizično pripravimo na naš
jesenski podvig, ko imamo planiran
vzpon na Triglavska jezera. Pohodi so
lahko tudi kar tako, za sprostitev in
spoznavanje okolice in narave. Vabljeni
vsi zaposleni, tudi družinski člani ter
prijatelji in znanci.
Planirani pohodi bodo objavljeni na
oglasnih deskah.
Pozivamo pripravljene, ki bi želeli
razkriti kakšno svojo pot, da se po njej
podamo skupaj, da nam to javite.
Informacije: Jani Škof, tel.: 03 75 75 240
Alenka Mrzdovnik
Tretjič zmaga v nogometu in drugič
prehodni pokal za ekipno zmago na
igrah Avtotehne
Ekipa Športno rekreativnega društva
SWATYCOMET se je v petek, 11. junija,
udeležila Avtotehninih športnih
iger v Ljubljani. Naša ekipa, ki so jo
sestavljali tekmovalci v balinanju,
košarki, tenisu, badmintonu in malem
nogometu, je bila zelo uspešna in je
že drugič zmagala ekipno, tako da bo
prehodni pokal še eno leto krasil našo
vitrino. Posebej je potrebno omeniti
Petra, Dragana, Roka, Luko, Boruta,
Sandija in Martina, ki so turnir v malem
nogometu osvojili že tretjič in dokazali,
da nimajo konkurence.
Prav tako sta se izkazali naši
tekmovalki v balinanju, ki sta bili sicer
v mešanih ekipah, 1. mesto Katica in
3. mesto Alenka.
V mešanih dvojicah so nastopili tudi
tenisači in to po lanskem uspehu prav
tako zelo uspešno, saj so osvojili vsa tri
prva mesta, 1. mesto Bojan, 2. mesto
Boris in 3. mesto Marjan.
Dobro so se držali tudi košarkarji
Vili, Jani in Boštjan, vendar jim je v
odločilnih trenutkih zmanjkalo nekaj
centimetrov in mirne roke.
Vsi tekmovalci so zaslužni, saj so se
srčno borili za osvojeno ekipno zmago
in osvojitev prehodnega pokala.
ŠKD ATROPOLA nas je na ta dogodek
povabila v športni park Svoboda na
Viču. Lepo se jim zahvaljujemo za
gostoljubje in dobro organizacijo.
Počutili smo se enkratno in se domov
vrnili z zelo dobrimi občutki. Hvala, se
veselimo srečanja naslednjo leto!
Marjan Zagomilšek
25
ŠPORTNE AKTIVNOSTI
Kaj je sekcija in kako jo ustanoviti v
ŠRD SWATYCOMET?
AKTIVNOSTI
Znotraj društva že deluje nekaj sekcij,
kot so npr. sekcija Joge, sekcija Tenisa,
sekcija Badmintona, sekcija Rekreacije,
sekcija Teka na smučeh in imamo že
zametke Pohodniške sekcije.
ŠPORTNE
Pravila za ustanovitev
nove športne sekcije:
1. Prvo in osnovno pravilo sodelovanja
v ŠRD SWATYCOMET je, da si ČLAN
tega društva.
2. Zbere se vsaj 15 ljudi, ki jih druži
neka skupna športna aktivnost.
Namen sekcij je zbiranje in druženje
ljudi z istimi interesi, ki preko tovrstnega
druženja poskrbijo za boljše medosebne
odnose ter fizično pripravljenost telesa.
Informacije:
Člani izvršnega odbora - IO
Vili Potočnik, predsednik
ŠRD SWATYCOMET
T: 03 7575 351
Alenka Mrzdovnik
Iva Mlinšek Lešnik
Marta Naglič
Valerija Zagomilšek
Marjan Zagomilšek
Boris Valdhuber
Branko Pigac
Miran Gošnjak
3. Člani sekcije morajo biti pisno
prijavljeni z osnovnimi podatki in
morajo biti aktivni.
4. Vsaka sekcija mora že pred zagonom
določiti svojega VODJO.
5. Naloge vodje so, da bedi nad
vsem, kar se v sekciji dogaja, skrbi
za proračun, organizira dogodke ter
poroča odboru ŠRD o delu.
6. Od sekcije se pričakuje, da motivira
še ostale zaposlene za sodelovanje.
Večina sekcij deluje zaenkrat v
03 omrežnem območju, vendar
pričakujemo, da se bodo zadeve
organizirale tudi na mariborskem
območju.
Pod okriljem SZS (Smučarske zveze
Slovenije) v organizaciji SSK Ilirija je
v skakalnem centru Mostec potekala
zaključna prireditev ob zaključku
skakalne sezone zima 2009/10. Na
prireditvi je bil med nagrajenci
26
tudi član ŠRD SWATYCOMET Žan
Zagomilšek. Žan je skupni
zmagovalec Slovenskega pokala v
nordijski kombinaciji NK M-16 let. Žan
je tako postal po poletni zmagi še
zmagovalec zimske sezone. Za njim je
zelo dobra sezona, v kateri je na OPA
igrah v Avstrijskem Eisenerzu zabeležil
med slovenskimi tekmovalci najboljšo
uvrstitev, 12. mesto.
Marjan Zagomilšek
NAGRADNA
REŠITEV KRIŽANKE (prepisano geslo s kuponom) nam,
najkasneje do 1. avgusta 2010, pošljite v zaprti
kuverti. Dopišite vaše osebne podatke:
Ime in Priimek
Enota (zaposleni) ali domač naslov (upokojenci):
Kuverto lahko oddate osebno v službi KRO
(Majdi Labotar) ali pa pošljete po pošti na
naslov: SWATYCOMET d.o.o., »Za interno
glasilo«, Tovarniška 5, 3214 Zreče.
PODELILI BOMO TRI NAGRADE. Želimo vam obilo
zabave pri reševanju križanke in
srečo pri žrebanju.
KRIŽANKA
NAGRAJENCI NAGRADNE KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE SO:
1. nagrada: Bojan Fijavž, ECOPACK d.o.o.
2. nagrada: Milena Cerinšek, Marketing
3. nagrada: Krunoslav Halužan, TT Loče
Za prevzem nagrade je obvezna predhodna
najava Dušici Založnik (int. 332).
Uredniški odbor.
Kupon
junij
1. NAGRADNA KRIŽANKA
27
moj swatycomet
GLASILO POSLOVNEGA
SISTEMA SWATYCOMET