NAJKNJIGE V LETU 2012 PO IZBORU KNJIŽNIČARJEV BENYOVSKY ŠOŠTARIĆ, Kornelija : Zeleni kvadrat: zdravje iz organskega vrta. Ljubljana : eBesede, 2012 Novinarka in vrtnarka Kornelija Benyovsky Šoštarić, avtorica priljubljene oddaje HRTV »Vrtnarka« (»Vrtlarica«), je na podlagi svojih bogatih praktičnih izkušenj napisala izredno in zelo navdihujoče besedilo. V »Zelenem kvadratu« spoznamo življenje in delo na ekološkem vrtu: od uvodne priprave parcele, prek gnojenja in plemenitenja tal, odločitve o izbiri rastlin in kultur, ki jih bomo gojili, njihove nege med letom, do pobiranja pridelka. Avtorica nam pokaže, kako prek spoštovanja naravnih zakonitosti v bujnem in morda na prvi pogled ne ravno kultiviranem vrtu priti do okusnih in zdravih plodov. In to brez uporabe umetnih gnojil, pesticidov in genetsko spremenjenih semen. Pri pripravi dela je avtorici s fotografijami, ki jih je posnel na njunem čudovitem vrtu v hrvaškem Zagorju, pomagal soprog Nino Šoštarič. Rezultat je bogato ilustrirana knjiga, ki nas ob praktičnih primerih po korakih popelje prek načel ekološkega vrtnarjenja. Avtorica sledi dvema rdečima nitima, za kateri želi, da jima sledijo tudi bralci – varovanju zdravja najbližjih in varovanju zdravja narave in okolja. Na splošno sta vseskozi prisotna skrb in poziv, da s svojimi dejanji v vrtu (pa tudi izven njega) ne poškodujete niti enega metuljčka, kaj šele zdravja in dobrobiti ljudi kot krone mozaika Narave. Katja Bevk GEIGER, Arno : Stari kralj v izgnanstvu [življenje z Alzheimerjevo boleznijo]. Ljubljana : MK, 2012 Roman je delo uglednega avstrijskega pisatelja, v katerem avtor na nazoren in doživet način opisuje razvoj demence, ki je prizadela njegovega očeta. Občuteno slika očetovo počasno drsenje v demenco in načine, kako so se s tem spoprijemali on sam in njegovi najbližji. Roman beremo lahko tudi kot koristen priročnik za vse, ki se soočajo z demenco pri svojih bližnjih. V spremni besedi doc. dr. Aleš Kogoj, specialist psihiatrije- gerontologije (veda o staranju) na vsem razumljiv način opisuje razvoj demence in daje poučne smernice vsem, ki se soočajo z demenco pri svojcih. Roman je pretresljiv, ganljiv, a s pomembnim sporočilom: TUDI V TAKI BOLEZNI JE MOGOČE OHRANITI ČLOVEŠKO DOSTOJANSTVO. Darja Cvetrežnik WOLF, Roob : Paleorecept : način prehranjevanja in gibanja prednamcev, ki lahko modernemu človeku reši zdravje. Ljubljana : UMco, 2012 Knjiga je namenjena vsem, ki neuspešno preizkušajo različne diete, tistim, ki bolehajo za raznimi kroničnimi boleznimi in alergijami, predvsem pa vsem tistim, ki bi radi jedli in živeli zdravo. Knjiga opisuje prehranjevanje po vzoru jamskega človeka. Najpomembnejše sestavine paleo stila življenja so: hrana, gibanje in počitek. Osnovna živila prehrane so: jajca, meso, sadje, zelenjava in oreščki. Z omenjeno prehrano se znebimo nakopičenih (predelanih) ogljikovih hidratov (OH), ki jih telo ne potrebuje in jih nadomestimo z beljakovinami in maščobami. Vse potrebne OH telo dobi iz sadja in zelenjave. Predelani OH, predvsem pa preveč OH telo pripelje v razne bolezni: bolezni srca in ožilja, diabetes, rak, alergije, avtoimune bolezni in druge. Klemen Humerca BIZJAK, Janez : Ostaline megalitske kulture v slovenskih Alpah. Bled : Inštitut Alpe ; Celje : Društvo Mohorjeva družba, 2011 Knjiga me je presenetila in navdušila. Megalitsko kulturo do sedaj nisem povezovala z Alpami, zato me je razkritje o tem prav presenetilo. Avtor je sam odkril nov kamniti krog pod Krnom. Predstavil je tudi druge ostaline megalitske kulture v Alpah, ne samo v Sloveniji. Predstavil je tudi glavne megalitske strukture. Knjiga se lepo dopolnjuje s knjigo Fani Okič Megaliti in novejšo Vse piramide sveta Semirja Osmanagića. Olga Iskra DEVERAUX, Jude : Otok spoznanja. Tržič : Učila International, 2012 Jude Deveraux je avtorica sedemintridesetih knjižnih uspešnic New York Timesa in ena najbolj priljubljenih pisateljic ženskih romanov. Po vsem svetu je v tisku več kot 50 milijonov njenih knjig. Živi v Severni Karolini. Pisateljica knjižnih uspešnic v tej knjigi razkriva strasti in škandale, ki v hipu preplavijo mestece, potem ko sestrični zamenjata vlogi. (vir: »Bukla«) Imamo že deset njenih knjig. Gre za lahkoten, morda bolj žensko obarvan roman, ki potrjuje določena klišejska ženska obnašanja (torej, koliko naj ženska pokaže moškemu, da ji je všeč, da ga ima rada; koliko še …; ali pa obratno, da ga vedno prezre … skratka, ženske spletke v odnosu do moškega). Ariel in Sara si nista niti v sanjah zamišljali, da bo njun radoživi poskus, da bi zamenjali vlogi, povzročil takšen preobrat. Dekleti, ki si več let dopisujeta in sta si na moč podobni, se podata na drzno pustolovščino, v kateri zamenjata istovetnost. Južnjaška lepotica Ariel je odločena, da bo osvojila srce človeka, ki zanjo niti še ne ve, medtem ko Sara hrepeni po tem, da bi za sabo pustila svoje pusto življenje in okusila razkošje, ki ji ga je usoda odrekala. A v prekrasnem Arundelu v Severni Karolini ni nič tako, kot se zdi na prvi pogled. Na dan privrejo najgloblji strahovi in najtemnejše skrivnosti ter prevare, ki obe dekleti pahnejo v nevarnost. (vir: »Bukla«) Gre za lahkotno branje, kjer nastopa več oseb (ki so dobro predstavljene). Vendar sam karakter teh oseb ne ustreza tistemu, kar se v resnici zgodi. V bistvu zamenjava Sare in Ariel sploh ni neka posebnost, temveč vse ostalo, kar se je dogajalo (npr. povoženi pes). Zamenjava je le razlog, da se zgodba začne zapletati. Morda bi bil lahko Nezbit tisti, ki je bil kriv za izginotja ljudi na tem otoku. Knjiga sicer je berljiva, včasih morda preveč dolgega opisovanja. Zgodba je na trenutke obarvana delno kriminalno. Na koncu se vse skupaj izkaže kot neka igra … kot da naj bi ti štirje ostali na otoku dlje časa. »Ljudje« (prebivalci otoka) vse vedo in obenem nič ne vedo! Izjemni zapleti. Vse je povedano, a nič ni otipljivega. Vsa zgodba se dogaja v času treh dni (čez vikend). R. J. kupi večino otoka. V kritičnih situacijah se vsi štirje protagonisti dodobra spoznajo. Andrej Jalen LJUBIĆ, Nicol : Brezvetrje. Tržič : Učila International, 2012 Zgodba pripoveduje o ljubezni med Ano in Robertom, o vojnem zločincu Zlatku Šimiću in o dogajanju med zadnjo jugoslovansko vojno. Čeprav se zdi ljubezen med Ano in Robertom pristna, pa med njiju pride skrivnost o kateri Ana ne more govoriti. Nekaj se je zgodilo, takrat, med vojno v Jugoslaviji, ko je bila še deklica. Nerazjasnjena krivda njenega očeta obvisi v zraku in jo zasleduje daleč od njene domovine … Srbski vojni zločinec Zlatko Šimić je pred sodiščem v Haagu. V prostoru za gledalce sedi Robert in si poskuša ustvariti sliko o moškem, o katerem je Ana tako ljubeče govorila. Kako bi ta moški lahko zagrešil grozljivi zločin, pri katerem je v mukah zgorelo 42 ljudi? On, profesor anglistike, mednarodno priznan poznavalec in ljubitelj Shakespeara? Brezvetrje je drugi roman Nicola Ljubića, nemškega pisatelja hrvaških korenin. Saša Jelenc APPLETON, Nancy in JACOBS, G. N. : Samomor s sladkorjem. Ljubljana : Filargo Publishing, 2011 Nutricionistka in doktorica medicine Nancy Appleton in novinar G. N. Jacobs nam v knjigi Samomor s sladkorjem odgovarjata na vprašanje, zakaj nas sladkosnednost ubija. Poudarjata, da je odvisnost od sladkorja enaka odvisnosti od alkohola in mamil. Te snovi v možganih dvigajo raven seratonina, kar vzbudi dobre občutke. Ko raven seratonina pade, telo kar kliče po sladkorju, alkoholu ali mamilih. Svarita, da je odvisnost od sladkorja še zahrbtnejša, saj se sladkor skriva v večini predelanih živil in ga je kot takega iz prehrane težko izločiti. Da ne gre za govorjenje na pamet, priča opisana življenjska izkušnja avtorice, ki se je borila z lastno odvisnostjo od sladkorja, zato je natančno razdelala vpliv sladkorja na počutje in navaja 140 primerov, kako sladkor uničuje zdravje: uničuje imunski sistem, ruši razmerje mineralov v telesu, pri otrocih povzroča hiperaktivnost, razdražljivost, vznemirjenost, zakisa prebavni trakt, povzroča zgodnje staranje, zobno gnilobo, alergije, vnetja, zmanjšuje čustveno stabilnost, povzroča depresijo, slabi mišice … Avtorja nas seznanita s pretresljivimi informacijami o količini zaužitega sladkorja (64 kg sladkorja na osebo na leto v Združenih državah Amerike, kar znese 48 čajnih žličk sladkorja na dan – v Sloveniji okoli 35 kg) in s podatki o skritem sladkorju v priljubljenih živilih in napitkih. Dr. Appletonova na koncu ponudi preprost načrt in recepte, kako izločiti sladkor iz vsakdanjega življenja. Knjiga je vredna branja in razmisleka, odločitev pa je vaša, vsekakor pa sem si najprej podčrtala misel: malo sladkorja je dobro, nič pa najbolje. Barbara Klinar MAZZINI, Miha : Polni koledarji, prazni dnevi. Novo mesto : Goga, 2012 Miha Mazzini je pisatelj, kolumnist, scenarist, režiser in računalniški strokovnjak. Za svoja dela je prejel številne nagrade, uvrščena so bila v več antologij, prevedena so v številne jezike. Je drzen raziskovalec psihologije človekove duše in slovenske družbe. Polni koledarji, prazni dnevi je zbirka enajstih kratkih zgodb: Enaindvajseto nadstropje; Alfred in sin; Bog, moj Facebook prijatelj; Čakajoč v Winnemucki; Jaz sem tisti; Revolucionar; Resnica lahko počaka; Hrepenenje po angelu, Ostanki ljubezni; Okno / poroka ter Trenutek med tem, ko smo in nismo. Nekatere zgodbe so bile objavljene že prej, vsaj fragmentalno, v različnih revijah, tudi tujih, in na radiu. Ko pa jih beremo, imamo občutek, kaj občutek, prepričani smo, da so nastale zdaj in za zdaj, saj še kako zrcalijo današnjo podobo človeka in družbe, tako slovenske kot globalne. Tako zgodba Enaindvajseto stoletje govori o Milanu, računalničarju, ki ima sedemnajst let delovne dobe in je s tem najdlje zaposlen v mednarodni korporaciji, v kateri že ves čas vlada enako vzdušje: kriza je, odpuščanje na vidiku, selitev v kraje s cenejšo delovno silo … Skratka: neperspektivno moreče vzdušje negotovosti. In doma se mu ne godi nič bolje: družina, žena in dve hčerki, kot da so za neko kopreno in njihovi glasovi ne prodirajo do njega. Edini cilj, ki ga ima in mu daje občutek, da je živ: še preden ga odpustijo, hoče vstopiti, obiskati, uporabiti vse WC-je v vseh 21. nadstropjih poslovne stavbe. Zgodba Alfred in sin govori o Alfredu, ki je že kot otrok vedel, kaj bi rad počel v življenju: rad bi gledal televizijo. In samo to. Mama je sicer poskušala vse mogoče: vpisovala ga je na različne dejavnosti,ko je odrasel, mu je dogovorila zmenke …Pa je na koncu obupala. In je Alfred v miru vse dni gledal televizijo. Hotel je živeti življenja drugih, živeti lastno je preveč naporno. In vse poteka mirno do mamine smrti. Potem se zaplete. Zmanjka denarja. In Alfred reši problem tako, da nastopa v »realiti šovu«, kjer umira … Bog, moj Facebook prijatelj govori o družbi bližnje bodočnosti, kjer vsakega otroka, ko dopolni 10 let, Bog zaprosi za prijateljevanje na Facebooku. In po tej poti si lahko Boga vprašal za karkoli, tudi če si se moral odločiti za barvo obleke … Obstajala pa je skupina ljudi, kakih 5% vseh, ki jih je Bog zaprosil za prijateljevanje na Facebooku , ki niso komunicirali z Bogom, ga niso spraševali, čisto majhen delček pa je dvomil v obstoj Boga. In tistim so poslali angela varuha in prepozno so doumeli, da to ni njihov angel varuh ampak angel varuh računalniškega podjetja in s tem družbe, države. Vsaka zgodba je zanimiva, aktualna in vredna branja. Tudi zaradi jezika in sloga: »Tako inteligentno napisane zgodbe, da jih med padanjem iz smeha v tesnobo in spet nazaj lahko razume čisto vsak ter se pri tem sprašuje, zakaj jih ni napisal sam. Pa jih ni! Napisal jih je lahko samo Mazzini (in naj se zato cvre v peklu)!«. Tako je na hrbtni strani napisala Desa Muck. In čisto tako je. Božena Kolman Finžgar VOJNOVIĆ, Goran : Jugoslavija, moja dežela. Ljubljana : Študentska založba, 2012 Goran Vojnović (1980) je leta 2009 prejel Kresnikovo nagrado za knjigo Čefurji raus. Njegov drugi roman Jugoslavija, moja dežela govori o Vladanu Borojeviću, ki je nekega dne v Google vtipkal ime svojega mrtvega očeta in presenečen ugotovil, da oče ni mrtev, ampak je vojni zločinec, za katerim je bila razpisana tiralica. Zato se je sin odločil, da bo poiskal očeta. Sledi so ga vodile iz Slovenije v Bosno, Srbijo, na Dunaj, pot pa je zaključil na pokopališču v Puli, kjer si je zaželel, da bi bili tam pokopani le slabi spomini in bi se lahko zopet vrnil nazaj v srečno otroštvo. Čudovit in jezikovno barvit roman o razpadu Jugoslavije, iskanju očeta in lastne identitete. Silva Kos VIGAN, Delphine de : No in jaz. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2012 Lou Bertignac je nadpovprečno inteligentna, dvakrat je preskočila razred, zdaj pa pri trinajstih obiskuje prvi letnik srednje šole. V šoli nima prijateljev in počuti se odtujena, naveže se le na sošolca, sedemnajstletnega Lucasa, ki že drugič ponavlja razred. Njena odtujenost pa pravzaprav izvira iz razmer, ki vladajo doma. Lou je pri osmih letih dobila sestrico, toda ta je živela samo nekaj mesecev in starša, predvsem mama, se z njeno smrtjo nikakor ne moreta sprijazniti in je preboleti. Mama je nehala hoditi v službo, dneve preživlja doma v svojem svetu in je od moža in hčerke popolnoma odtujena. Oče je še edini, ki družino za silo drži skupaj in Lou namenja skrb in pozornost. Lou pa nekega dne na železniški postaji spozna osemnajstletno No, ki je brezdomka in živi na ulici. Ko si v šoli za govorni nastop izbere še temo brezdomstva, začneta dekleti vedno več časa preživljati skupaj. Lou vse bolj spoznava trdo življenje brezdomcev, obenem pa se ji počasi razkriva kruta življenjska zgodba No. Lou v želji, da bi rešila No, pregovori starše, da se dekle preseli k njim. Nekaj časa se zdi, da se bo No uspelo iztrgati iz svojega prejšnjega življenja, poišče si tudi službo, vendar začne ponovno popivati. Oditi mora iz Louinega doma in zdaj se skriva pri Lucasu, toda tudi tukaj ni z njo nič bolje. Na koncu se z Lou odločita, da bosta skupaj odpotovali na Irsko, kjer bi naj No čakal njen fant, vendar No na postaji dokončno izgine. Roman brez moraliziranja odkriva problematiko brezdomstva, še posebej vse mlajših žensk, ki se znajdejo na ulicah Pariza. Roman je izšel v zbirki Odisej pri Mladinski knjigi in je leta 2008 prejel prestižno francosko literarno nagrado Prix des libraires. Lidija Kozelj CARR, Nicholas : Plitvine. Ljubljana : Cankarjeva založba, 2011 Podnaslov knjige zgovorno pričuje o tem, za kaj gre: Kako internet spreminja naš način razmišljanja, branja in pomnjenja. Gre torej za študijo o kulturnih in intelektualnih posledicah uporabe interneta. Avtor s podatki s področja nevrologije dokazuje, da z zaslonskim branjem besedil, klikanjem po medmrežnih povezavah ipd. izgubljamo koncentracijo in postajamo vse bolj raztreseni, da izgubljamo zmožnost linearnega razmišljanja: medtem ko naši možgani postajajo vse spretnejši pri večopravilnosti, postajajo hkrati nesposobni za poglobljeno in izvirno mišljenje, vse manj so si sposobni prebrano zapomniti, še manj pa o tem poglobljeno razmisliti. Zato Carr internet imenuje kar »tehnologija pozabljivosti«. V knjigi postreže s celo vrsto nevroloških študij, v katerih strokovnjaki ugotavljajo, da se z uporabo interneta, zlasti njegovih hipertekstualnih povezav in večopravilnostnih zmogljivosti, ne zmanjšuje le naša sposobnost, da sami kaj podrobneje spoznamo, da z lastnimi mislimi ustvarimo čim bogatejšo vrsto novih povezav, iz česar raste edinstvena inteligenca vsakega posameznika, ampak da internetna tehnologija neposredno vpliva na naše možgane, da dobesedno preoblikuje in spreminja živčne poti v naših možganih – da torej ne spreminja samo naše mišljenje, ampak organsko vpliva na možgane in jih s tem dejansko spreminja. Kljub strokovni temi in obravnavi je (odlično prevedena!) knjiga napisano zelo berljivo, z osebno noto in osebnim sporočilom, tako da se je bralec prisiljen zamisliti in premisliti o svojem odnosu do tega vprašanja in svojem prihodnjem ravnanju. Rudi Meden SMILEVSKI, Goce : Sestra Sigmunda Freuda. Ljubljana : Cankarjeva založba, 2012 Še ne štiridesetletni makedonski pisatelj Goce Smilevski je po romanu Pogovor s Spinozo (2002) ustvaril še eno literarno mojstrovino. Na začetku romana Sestra Sigmunda Freuda avtor zastavi vprašanje, ali je svetovno znani psihiater delno kriv smrti svojih štirih sester, ki so bile usmrčene v koncetracijskem taborišču. Freud jih leta 1938 namreč ni dal na seznam potnikov za London, kamor se je umaknil pred nacisti. Družina Freudovih je bila judovske krvi. Nato nam v romanu svojo življenjsko zgodbo pripoveduje ena od sester, Adolfina. Del svojega življenja je preživela v Gnezdu, psihiatrični bolnišnici. Dogajanje je postavljeno na Dunaj v drugo polovico 19. in začetek 20. stoletja. Lahko rečem, da gre v veliki meri za biografski roman o Sigmundu Freudu. Skozi sestrino pripovedovanje izvemo o njegovih strokovnih nazorih ter kako je družba v tistem času sprejemala norost. Posebno v tem delu vidim veličino romana. Avtor se je moral temeljito poglobiti v vsa Freudova dela. Prikazan je tudi odnos psihiatra do religij in judovstva. Freud se je imel za Juda samo po krvi. Skozi zgodbo izvemo veliko o takratnem času in življenju. Nezakonski otrok in splav sta v tistem času veljala za velika greha. Roman se bere tekoče in nas prisili, da se o marsikaterih vsakdanjih zadevah zamislimo in jih temeljito večkrat premislimo. Na vprašanje, kdo je nor pa bo težko kdo odgovoril. Verjamem, da bo navduševal še generacije za nami. Damjan Mulej KARISTIAN, Ioana : Mala Anglija. Ljubljana : Študentska založba, zbirka Beletrina, 2012 Grška pisateljica in scenaristka, rojena leta 1952 na Kreti, je za ta roman prejela grško nagrado za literaturo. Gre za tankočutno zgodbo iz glavnega mesta grškega otoka Andros, na katerem gospodarijo predvsem ženske z otroki, saj so možje večinoma mornarji in se le občasno vračajo v domače pristanišče, vendar vsakokrat, ko se vrnejo, razburkajo življenja žensk, ki jih pričakujejo s hrepenenjem. V jedru zgodbe so tri ženske, oblastna mati s svojima dvema hčerama, in njihovi možje, ki so v družinski hiši zgolj občasni gostje. A vendar se življenje žensk vrti prav okoli in zaradi njih, saj ženske zaradi moških trpijo, se prepirajo, veselijo, sovražijo in ljubijo ali kot pravijo domačinke: ljubezen je kratka, bolečina pa dolga. Katarina Perger LINDSAY, Joan : Piknik pri Hanging Rocku. Ljubljana : Modrijan, 2012 Piknik pri Hanging Rocku, delo avstralske pisateljice Joan Lindsay, je eden najbolj znanih in branih avstralskih romanov ter svetovna knjižna uspešnica. Po njem je bil leta 1975 posnet tudi film. Zgodba je skrivnostna, napisana v viktorijanskem stilu, skoraj kriminalka. Postavljena je v leto 1900, kraj dogajanja pa je okolica Hanging Rocka, geološko izjemne skalnate tvorbe v bližini Melbourna. Skala in svet okoli nje sta nekoč pripadaja aboriginskemu plemenu Wurundjeri. Ti so tu opravljeli obred moške iniciacije, zato je bil vstop na to območje dovoljen samo mladim fantom. Zato se tukaj dogajajo nerazložljive in skrivnostne stvari, vse do konca pa se zaostruje napetost in občutek vsenavzočega in nevidnega zla. Na valentinovo se gojenke dekliške šole gospe Appleyard odpravijo na izlet v avstralski buš, kjer tri od njih in učiteljica matematike skrivnostno izginejo. Sproži se iskanje izgubljenih deklet, ki traja več let. Po enem tednu najde mlad Anglež, ki je tukaj na dopustu, eno od deklet v nezavesti, za drugimi pa ni sledu. Izginotje do konca ostaja uganka. Ta dogodek vrže madež na podeželski kolegij in njegovo ravnateljico ter sproži vrsto novih tragičnih zapletov. Zgodba se konča s samomorom ravnateljice. Knjigi s podobno tematiko sta Imenovali so jo dvoje src in Jezdeci. Alenka Potočnik ALLENDE, Isabel : Otok pod morjem. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2012 Čilska pisateljica Isabel Allende je napisala sago o izjemni ženski, sužnji Zarite-Tete. Zgodba je postavljena v čas suženjstva v 18. stoletju na otoku Saint Dominigue (današnji Haiti). Francoska kolonija je na plantažah pridelovala sladkorni trs in sladkor pošiljala v Evropo. Tete kot mlado deklico prodajo lastniku plantaže Saint Lazare, francoskemu plemiču Toulouse Valmorainu. Kot hišnja sužnja skrbi za duševno onemoglo Valmorainovo ženo. Njeno edino veselje je ples, kajti suženj, ki pleše, je svoboden. Ko rodi prvega otroka z gospodarjem, ji ga vzamejo. Roman opisuje hudo trpljenje sužnjev, ki obdelujejo polja sladkornega trsa. V dogajanje je vključeno zelo veliko usod belcev, črncev in mulatov. Nepozaben je lik Tante Rose, ki proučuje zelišča in zdravi sužnje. Tete skrbi za gospodarjevega zakonitega sina in svojo nezakonsko hčerko, mulatko Rosette. Med krvavo revolucijo prav ona reši gospodarja in oba otroka. Iz Le Capa se zatečejo na Kubo in naprej v New Orleans (Louisiana). Ves čas se Tete bori za svojo in hčerino svobodo, ki jo izbori od gospodarja šele v Združenih državah Amerike. Valmorain se znova poroči z bogato kreolko, ki mu rodi več hčera. Usoda čudno vodi človeška pota, gospodarjev edini sin Maurice se poroči s polsestro Rosette, ki na porodu umre. Tete skrbi za svoja otroka v novem zakonu in še za vnuka Justina. Njena misel pravi: »Bolečini ni mogoče uiti, treba jo je udomačiti, da neha zbadati.« Irena Razingar TAMARO, Susanna : Za vedno. Nova Gorica : Eno, 2012 Kako preživeti in se spopasti z življenjem, ko ti umre ljubljena oseba? Kako preživeti žalost in dejstvo, da ostaneš kar naenkrat sam? Kako preživeti in v čem spet najti smisel življenja? To so vprašanja, ki si jih zastavlja Matteo, ko v avtomobilski nesreči izgubi ženo Noro in sina Davida. Italijanska pisateljica Susanna Tamaro nam v tej knjigi podarja poetično zgodbo o ljubezni, o krhkosti življenja, o globinah trpljenja in moči narave, ki nam na poti življenja pomaga. »Obstaja za vedno?«, si me vprašala. Močneje sem te stisnil k sebi. Pod majicami, puloverji in vetrovko sem začutil, kako živo in toplo je tvoje drobno telo. »Obstaja samo za vedno«, sem ti odgovoril. Tak je bil dogovor o ljubezni in življenju. Jaz sem naredil en korak in potem si ga naredila še ti, enako dolgega. Počakal sem te in ti si me dohitela, dohitel sem te in ti si čakala. Prepričana sva bila, da bova tako nadaljevala za vedno. Vendar so zdaj, ko hodim po gozdu, moje sledi samotne. Metka Repinc OZ, Amos : Zgodba o ljubezni in temnini. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2012 Roman je avtobiografska zgodba Amosa Oza, ki se je rodil v času nastajanja države Izrael. Oče in mati Amosa sta se v tridesetih letih pred vse večjim nasiljem nad Židi umaknila v današnji Izrael. Mati je mladostna leta preživljala na Poljskem, kjer je obiskovala židovsko gimnazijo in živela aktivno družabno, kulturno življenje. Očetovi predniki so živeli v Ukrajini, oče pa se je ukvarjal z židovsko literaturo in aktivno obvladal osem jezikov. Starša sta se iz Evrope, ki jima je ponujala bogato življenje, preselila v Jeruzalem. Jeruzalem, vroče mesto, mesto več nacij, je v njima ubilo življenjsko radost. V majhnem stanovanju tega mesta je otroštvo preživljal Amos. Ko je bilo Amosu dvanajst let je mati storila samomor. Pri štirinajstih se je odločil, da spremeni svoje ime in priimek, da zapusti očeta in odide v kibuc. V kibucu je ostal trideset let, kjer ga je vsako leto obiskal oče. Z očetom nikoli nista spregovorila o vzrokih za mamino smrt, ki je oba zaznamovala. V slovenščino sta prevedeni dve knjigi Amosa Oza, Črna skrinjica in Zgodba o ljubezni in temnini. Majda Ribnikar OVEN, Carmen L. : Sprehajalka gospodovega psa. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2012 Carmen L. Oven je moderatorka in avtorica številnih radijskih in televizijskih oddaj. Sprehajalka gospodovega psa je prvenec, ki pripoveduje intimno zgodbo o bolečini spoznanja, da je ljubezenskega razmerja nepreklicno konec. Sprijaznjenje je težko, vodi skozi niz notranjega dogajanja, ki pripelje do preobrazbe in odrešitve. Samost v dvoje boli, napelje pa na pot brušenja ega in obrušen ego je svoboden. Največje življenjske klofute imajo tudi pozitivno stran. Roman nas razmišljujoče sooči s perzijsko kulturo, kjer glavna junakinja Mili dojame, kako blagodejno je biti skrit za druge. Omogoči odprtost do sebe, osredotočenost in mir. Opaža, kako si tam ljudje vzamejo čas za veselje, žalost in pustijo občutjem, da živijo. Intimna zgodba, lastna večini nas, postavljena v drugačno kulturno okolje, je zanimivo branje. Marta Rus NARBY, Jeremy : Kozmična kača : DNK in izvor znanja. Nova Gorica : Eno, Ljubljana : Matformat, 2012 Dr. Jeremy Narby je uveljavljeni kanadski antropolog in cenjeni raziskovalec indijanskih kultur v porečju Amazonke. V 90-ih letih 20. stoletja je preživel nekaj let z ljudstvom Ašaninka v perujski Amazoniji, kjer je raziskoval staroselsko uporabo pragozdnih virov, da bi na ta način pripomogel v boju proti uničevanju amazonskega pragozda. Napisal je tri knjige in denarno podprl odpravo biologov in drugih znanstvenikov, ki so v pragozdovih raziskovali staroselsko znanje. V knjigi Kozmična kača raziskuje izvor svetega znanja ljudstva Ašaninka in tako nadaljuje delo, ki sta ga vsak na svoj način zastavila že Mircea Eliade in Carlos Castaneda. Knjiga je pripoved o osebni pustolovščini, izjemna antropološka in etnofarmakološka študija, obenem pa prinaša tudi popolnoma svež pogled na možen nastanek inteligence in zavesti. Avtor izhaja iz odkritja pojavljanja enakih vizij pri vseh domorodcih in prastarega kulta prepletenih kač, ki spominja na naš DNK. Motiv prepletenih kač se ponavlja od avstralskih Aboriginov, preko starega Egipta in antične Grčije (kaducej), do srednjeveških alkimistov in sodobnih hermetistov. Jeremy Narby razkriva, kako zelo drugačen je svet okrog nas, ko ga opazujemo z odprtim umom oz. razširjeno zavestjo. Pripoveduje nam zgodbo o znanstvenem odkrivanju šamanske percepcije sveta, ki brez racionalističnih omejitev odpira svež pogled na biologijo, farmakologijo in antropologijo. Jure Sinobad
© Copyright 2024