Mojca Vozel, raziskovalka prehrane otrok »D anes sem vesela, da je bilo tako, ker sem si pomagala sama. To je bila velika priložnost, da sem se lahko učila od najboljših antropologov, prehranskih raziskovalcev in nutricionistov v svetovnem merilu; njihova imena je mogoče najti v mojih zapisih, člankih, poročilih in študijah. Zbolela sem zaradi hrane in povsem ozdravela zaradi nje.« Najprej je pet let samo brala in ni prišla nikamor. »Nisem vedela, kaj je res. Potrebovala sem čas, da sem ugotovila, kaj je propaganda, kaj produkt postindustrijske družbe in kaj resnično deluje.« Največji problem namreč ni hrana sama po sebi, temveč to, kaj z njo počnemo. »Ne razumemo, kako vpliva na naš hormonski sistem in na črevesje, ki je dejansko imunski sistem. Generacije otrok imajo danes poškodovano črevesje, kar vpliva na učenje, delovanje možganov in na sam imunski sistem.« Kljub temu da so mnogi otroci danes dobro hranjeni, so v resnici podhranjeni. Iz hrane ne dobijo več pravih hranljivih snovi. Zmedo je naredila prehranska industrija, ki nam je življenje sicer olajšala, a na račun našega zdravja, pravi mag. Mojca Vozel, raziskovalka prehrane otrok in doktorska študentka antropologije, predvsem pa mati štirih fantov. K raziskovanju so jo spodbudile bolezen in resne težave, ki so jo pestile v zgodnjih dvajsetih letih; medicina ji namreč ni znala pomagati. Tekst: Katja Božič, foto: Šimen Zupančič » Mnoge mame rečejo, da bi njihovi otroci jedli samo makarone – celo brez omake, bele žemljice, pecivo. Ti otroci so zasvojeni s sladkorjem. « Vsega s a po Mleko je bela kri Ko se je leta 2006 izšolala za svetovalko pri mednarodni zvezi za dojenje La Leche League International, Mojca sama pripravlja skuto iz mleka, ki ga dobi od okoliških kmetov. Mojca Vozel, novinarka, urednica, magistrica ekonomskih ved, svetovalka za dojenje, soustanoviteljica gibanja Naravna imunost in mati štirih otrok, svoja spoznanja, ugotovitve in razmišljanja deli na internetni strani www.medinmleko.si. »Ne pripadam nikakršni prehranski 'sekti', vseeno mi je, ali kritično analiziram 'uradne' ali 'alternativne' pristope, kadar menim, da brcajo v temo in odkrivajo toplo vodo, ki je bila že davno odkrita. Še najmanj me ustavlja diktatura prehranske piramide, ki se ji antropološka in paleontološka dejstva že dolgo odkrito rogajo,« pravi. jo je povleklo še globlje, v medicinsko in antropološko raziskovanje vplivov materinega mleka in hrane na zdravje otrok. »Začela sem raziskovati materino mleko – kako deluje in katere hranilne snovi vsebuje. Nato pa še živalsko mleko in njegov vpliv na imunski sistem. Ugotovila sem, zakaj naše babice mislijo, da je živalsko mleko zdrava hrana, in imajo prav, in zakaj moderne mamice mislijo, da je alergen številka ena, in imajo tudi prav. Mleko je bela kri, to ve vsaka doječa mamica. Iz zgodovine je znano, da so Hipokrat in dolga vrsta drugih zdravnikov črevesna obolenja zdravili z mlekom. Današnji otroci pa pijejo procesirano mleko. Vse pasteriziramo in obdelujemo pri visokih temperaturah, od umetnega mleka za dojenčke naprej. Črevesje tega živila ne prepozna več. Izgube hranilnih snovi so velike; 50-odstotna izguba kalcija, ogromne deformacije beljakovin, propadajo encimi, ki ne prenesejo več kot 42 stopinj. Številne študije in poskusi zdravnikov dokazujejo, da so pred »Zbolela sem zaradi hrane in povsem ozdravela zaradi nje.« 16 sto leti zdravniki dobro vedeli, da je pasterizirano mleko okvarjeno, prizadeto živilo in eden glavnih vzrokov za propadanje zob – v nekaterih primerih bolj kot sladkor – in slinavke. Z manj mastnim pasteriziranim mlekom si lahko nakopljemo resne zdravstvene težave, denimo diabetes in holesterol. Kar nekaj slovenskih družin je iz svoje prehrane izključilo toplotno obdelano in sterilno trgovinsko mleko ter prisegajo na surovo dovolj energije. Sit sicer bo, razvijal se bo pa slabo, tudi njegov imunski sistem bo verjetno slabši. Edini sladkor, ki ga lahko odrasel ali otrok veliko poje, je naravni med, ki ga niso segrevali, da bi ga lahko točili v kozarce, in se v prebavilih spremeni v encime. Med vsebuje vrsto odličnih hranilnih snovi, stara ljudstva so ga imela za sveto hrano, eden od glavnih sladkorjev v njem je fruktoza, sadni sladkor. Toda pozor, to ne pomeni, da je zdrava tudi procesirana fruktoza. Ta je za prebavo otroka še bistveno slabša kot navaden beli ali rjavi sladkor. Poznam veliko mam, ki so jim rekli, da je beli sladkor slab, pa so namesto tega kupile fruktozo. Če bi jo dobili presno, skupaj s sadjem ali nesegretim medom, bi bilo a siti, podhranjeni! mleko. Vendar pa se mora vsak o neoporečnosti uživanja surovega mleka dobro poučiti.« razvije okus za sladko, mastno in polnovredno hrano, kakršno je materino mleko. »Zelenjave ne bi tako nujno potrebovali, kot mislimo, da jo, če bi dobili dovolj polnovrednih maščob in sladkorjev v naravni obliki. Ker smo v svoji nevednosti začeli problematizirati pravo hrano, nabito s hranilnimi snovmi, smo se znašli v situaciji pomanjkanja, v kateri kot nekakšna odrešenika za zdravje zdaj vidimo zgolj še sadje in zelenjavo.« FOTO: SHUTTERSTOCK Zasvojeni s sladkorjem Za nami, pravi, je 60, 70 let medijske propagande, ne vemo več, kaj je res, kaj ni, mnogi se sprašujejo, kaj sploh še lahko jedo. »Večina ljudi je v stiski, ker ne vedo, kakšno hrano dati svojemu otroku, izgubljamo se v poplavi informacij, med katerimi je pri večini zadaj komercialni interes. »Mislim, da se morajo tisti, ki si želijo res pomagati, poučiti sami.« Ko je pozdravila sebe, je natančno vedela, kako mora hraniti svoje otroke. »Na prvem mestu so naravne maščobe – surovo maslo, surovi kisla in sladka smetana, domača živalska mast, hladno stisnjena olivno, laneno, kokosovo, orehovo, bučno in drugo biološko predelano hladno olje, hladno stisnjeno prvovrstno ribje olje, prečiščeno maslo ghee, mastni sadeži, kot je avokado, surov jajčni rumenjak ... To tako zelo poudarjam, da so me nekateri že siti. V materinem mleku je, poleg drugih sestavin, več vrst maščob, zelo pomembne so nasičene, več ko jih je, boljši nevrološki razvoj lahko tak otrok doseže in njegov imunski sistem deluje bolje. Danes so cele generacije otrok po dojenju odvisne od sladkorja v vseh oblikah, dobijo pa premalo naravnih maščob. Mnoge mame rečejo, da bi njihovi otroci jedli samo makarone – celo brez omake, bele žemljice, pecivo – ti otroci so zasvojeni s sladkorjem. Vse našteto se namreč presnavlja enako kot sladkor. Zaskrbljeni so tudi, ker tak otrok ne je sadja in zelenjave. Ne potrebuje ju, ker s sladkorji in ogljikovimi hidrati dobi Granatna jabolka, polna vitaminov Viri naravne hrane niso nujno dragi Njeni otroci obožujejo skuto z medom. super, ampak industrija jo pogosto procesira. Procesirana fruktoza se prebavlja kot alkohol, znakov opitosti sicer ni, pojavljajo se pa nervoza, zmedenost, hiperaktivnost otrok, poškodbe organov, kot sta slinavka in jetra. Pediater, endokrinolog, prof. Robert Lustig, ima na spletu odlično predavanje o tem, kako že generacije otrok uničujemo z uživanjem vseh vrst sladkorja.« Zakaj otroci ne marajo zelenjave Tudi otroci, ki se sicer zdravo prehranjujejo, pogosto ne marajo zelenjave. Nikoli je ne bodo oboževali, pa se lahko postavljamo na glavo, pravi Mojca. »Zelenolistna zelenjava ima veliko grenčin, fitotoksinov in vlaken.« Otroci tega ne marajo, ker od tega še nimajo bistvene prehranske koristi. Zaradi genske predispozicije vsak od nas že ob rojstvu »Vire naravne hrane je pa težko najti. Nekaj časa potrebuješ, da najdeš dober med, sadje, meso, veliko energije gre za to. Ne pa nujno tudi veliko denarja. Drago je, če redno hodimo v trgovine z ekološko hrano ali če želimo, da ima hrana vse primerne certifikate. V Sloveniji je Kaj naj bi torej sploh jedel moderni otrok? Predvsem naravno pridelano hrano, gosto nasičeno s hranilnimi snovmi, sezonsko in v znatni meri surovo. Pri tem bi morale imeti pomembno vlogo neprocesirane beljakovine (npr. meso, jajca, mleko, ki niso industrijsko obdelani) in maščobe, ne le sadje in zelenjava. Ključ do zdravja je tudi laktofermentirana hrana. Izogibati pa bi se morali vsem procesiranim (segrevanim) sladkorjem in sladilom, sadnim sokovom ter prečiščenim žitom (jedi iz bele moke ipd.). Slaba hrana so margarine in navadna olja za kuho, gensko spremenjena živila, kontroverzna za otroke je tudi soja, pa seveda živalska hrana iz industrijske reje, v kateri so ostanki pesticidov, zdravil in hormonov. Namesto Uživajte Belega sladkorja Nesegret med Sadnega soka iz trgovine Limonado z medom in malo sirotke Sadnih tablic Sadje Bele žemlje Rezino kislega rženega kruha Margarine na kruhu Maslo na kruhu Čokolina Domačo skuto z medom in sadjem Trgovinskih sadnih jogurtov Domače kislo mleko s sadjem in medom Dunajskega zrezka Piščanca v smetanovi omaki 17 Petdeset odtenkov dobrodelnosti Doma kisa mleko in dela maslo. sha Campbel Mc Bridge, ki deluje v Angliji, je s tako hrano pozdravila avtizem svojega sina, danes pa ima kliniko za zdravljenje nevrološko obolelih otrok; uspešno jih zdravi izključno s prehrano.« V eliko lahko napravimo sami. Mojca dostikrat sama doma naredi skuto in maslo. »Sami naredimo tudi razne torte iz surovih sestavin. Fantje imajo radi mojo surovo gibanico brez testa. Če kupim industrijske sladkarije, se potrudim kupiti recimo čokolaPrepeličja jajca, kar nekaj spletnih de brez prehranskih vir hranil strani s ponudbo dodatkov, vendar zdrave naravne tega pojedo bolj hrane, ki delumalo. Otroci, jejo po princiki dobijo dovolj pu samooskrprvovrstnih nabe in dostave ravnih beljakood vrat do vrat, vin in maščob, to zelo podpinamreč nimaram. Ko vemo, jo hude potrebe kaj želimo, to tudi po sladkarijah. Sinajdemo.« Mojca kucer pa je vsak otrok puje hrano na tržnici ali drugačen, vsakemu je kana bližnjih kmetijah. »Pri nas kšna hrana ljubša od druge. Hradoma pojemo veliko surovega mano moramo postaviti prednje in jih sla, surove kisle smetane, polnomapri manj ljubi hrani večkrat spodstne skute, ekološko pridelanih jajc, buditi, da jo poskusijo. Mama naj med – nesegret, ki hitro kristaliziuporabi domišljijo, kako neko hra- Pomoč potrebuje še več otrok Svetlejša prihodnost Slovenije, ki se je nadejamo, je danes na plečih mladih, katerih vsakdan pa ni preveč rožnat. Prenekatera družina si težko privošči celo najnujnejše, kaj šele luksuzne dobrine, zato ne preseneča, da po podatkih Skupnosti centrov za socialno delo vsak osmi slovenski osnovnošolec k pouku prihaja brez osnovnih šolskih potrebščin. Tekst: V. S. T V njihovi shrambi je veliko naravnega medu, ki ga niso segrevali, da bi ga točili v kozarce. Mojca ima že toliko izkušenj, da hitro prepozna pravi med. ra, veliko fermentirane hrane, npr. kislega mleka, kislega zelja in repe. Ključna hrana, ki jo dandanes otroci redko jedo, vse stare kulture pa so jo poznale v izobilju, je laktofermentirana hrana – probiotična, polna koristih bakterij torej, ki naredijo kislo repo, zelje, kislo mleko, kisli kruh ... Te bakterije tvorijo veliko vitamina C ter gradijo zdravo črevesje in imunski sistem. Ruska zdravnica, nevrologinja Nata- 18 no predstaviti otroku.« Ničesar mu ne vsiljujmo. Potrpežljivost za spremembe Za spremembe potrebujemo čas in veliko potrpežljivosti. Ne moremo vsega spremeniti čez noč, to je proces, ki lahko traja tudi več let. »Prvi korak se zgodi z umikom najbolj problematične hrane in zamenjavo slabših virov hrane z boljšimi. Ne smemo pa biti nestrpni, posebej ne do drugih družin, ki se morda hranijo drugače in bodo morda zdrave ob drugačni hrani, ali do šol oziroma vrtcev, saj tam nimajo povsem prostih rok; največ sprememb naj se zgodi doma,« nam Mojca polaga na dušo. a žalostna statistislovenski stand-up komik ka je štirinajst Boštjan Gorenc – Pičlanov Rotary klužama. Na zabavnem ba Ljubljana 25 dogodku bodo obilani spodbudila, skovalci lahko izveda so se lotili prodeli, kako so nastajekta Stopimo skula slovenska narečja, paj za naše šolarje. kakšne so politične Boštjan Gorenc Z njim so želeli sociposledice odpovedi – Pižama alno šibkim otrokom predizbiranja za pesem vrniti veselje do šole. Poevrovizije in zakaj gorenjvezali so se z lokalnimi centri ske gospodinje ne marajo poza socialno delo in osnovnimi šolamitih tal. Med razkrivanjem teh mi, ti pa so izbrali šest tisoč otrok in nenavadnih gradnikov slovenstva rotarijci so jih ob koncu polletnega bo Pižama zaoral tudi v svoje izkuzbiranja sredstev osrečili s šolskimi šnje v vlogi mladega očeta, zbranim potrebščinami v vrednosti 186 tisoč pa bo namenil še nekaj izletov v lievrov. terarne vode. Celoten izkupiček od Po besedah koordinatorke projekpredstave bo šel v sklad za nakup ta Vesne Sodnik letos potrebuje pošolskih potrebščin. moč celo več otrok kot preteklo leto, Tudi letos se projektu Stopimo skuzato upajo na dober odziv darovalpaj za naše šolarje poleg članov klucev, saj bi radi potrebščine razdelili ba, podpornikov in Pižame pridruše med več družin kot lani. žujeta še dva predana ambasadorja: Sredstva bodo začeli zbirati že Alenka Godec in Raša Nesterović, ta četrtek. V lokalu Carpe Diem v dober namen pa je podprla tudi RTV Ljubljani bodo ob 19. uri organiziSlovenija, ki bo konec meseca orgarali ekskluzivno dobrodelno prednizirala dobrodelni koncert, na katepremiero predstave 50 odtenkov rem bodo ljudje dobrega srca lahko darovali za boljšo prihodnost nanjive, ki jo bo uprizoril eden od treh ših osnovnošolcev. ambasadorjev projekta, priznani